Mariji hvala

August 16th, 2006

15. avgust, praznik, Marijino vnebovzetje. Kot sem že napisal, nismo specifično verni. Pa vendar sem vesel, če se je tako zgodilo in imamo sedaj na ta dan praznik. Še posebej, če nam “ta zgoraj” pokloni takšen dan, kot je bil včeraj. Prijetno toplo in sončno. Sara je bila odlično razpoložena. Kmalu po zajtrku smo se uredili in spakirali v avto. Destinacija: Maribor – center. Pridružila se je še Darja, moja mlajša sestrica. Tista, s katero sem se vedno veliko ukvarjal – ji nagajal, skupaj z njo jokal, si gradil bunkerje na najini nadstropni postelji, itd, itd. Na Slovenski, zahodno od Astorije smo si privoščili odličen, home-made sladoled. Čistro drugačen od tistih, kremastih. Še najbolj podoben je zmiksanemu svežemu sadju. Mmmmm… Častila je Darja. Potem še malo sprehajanja, pa ponovno v avto, destinacija: Arena (vzepnjača) pod Pohorjem. Urška je počakala s Saro in Jenny, midva z Darjo pa na RodlBahn. Pohorci ga imenujejo PohorJet (www.pohorje.org). Kljub temu, da delam v podjetju, kjer izdelujemo prav sisteme za izdajo vozovnic in kontrolo dostopa (www.rikom.si), sem v žepu imel dve lanski vozovnici – neveljavni. Moja službena pa tudi ne pali. Tako si je Darja morala kupiti vozovnico, jaz sem se nekak uspel prešvercati z neveljavno (križ se je celo zasukal!). Povračila ni želela, čeprav je cena ubitačna (1200 SIT!). Potem pa lepo s sedežnico do Trikotne jase in šus dol. Darja bolj počasi, ker je bilo za njo prvič, jaz pa na vse ali nič. Na cilju sva oba imela mehka kolena.
Po vožnji s PohorJet-om smo se odpeljali do pizzerije Lipa. Pizze nič kaj prida, a smo bili lačni in smo vse pojedli. Urška je maznila lasagno.
Tako smo preživeli čudoviti dopoldansko – popoldanski čas. Dan smo zaključili s popoldanskim sprehodom po Rušah in večernim kopanjem. To je bilo prav potrebno, saj je Sara včeraj dvakrat pošteno namazala plenico. Ko sem jo odvil je bila, kot da ima na sebi kakšno terapevtsko “blatno” zadevo. Kože se ni videlo ne odspredaj, ne odzadaj. Materiala se je nabralo kar nekaj. Kakala je enkrat že včeraj, pred tem pa tri ali štiri dni nič.
Tudi mama se je včeraj (končno) vrnila iz potovanja. Zaradi terorističnih groženj sta morala s Tomažem prespati noč v Londonu, saj je bil njun let v Munchen odpovedan in se tako vrnila dan kasneje. Me prav zanimajo njuni vtisi. Če bo kakšna dobra fotka, jo itak objavim na blogu.

Entry Filed under: Družinske