Napredek
August 2nd, 2006
Že nekaj časa opazujemo, kako je Sara v zadnjem tednu napredovala. Čez dan je veliko več budna in takrat, ko ne spi, se zna prav luštkano zabavati. Gruli, telovadi, spreminja izraze na obrazu in se smeji, zna ustaviti pogled na mojem ali maminem obrazu in naju potem nepremično opazuje s široko odprtimi očmi. Upam, da se ne veselim prehitro, ampak koliki (če so to bili) so usahnili. Joka takrat, ko je lačna in ta jok je ZELO! znosen, celo simpatičen. Seveda ji mama zmeraj ponudi obrok. Zelo zgodaj je pričela “dvigovati” glavico. Mogoče le za trenutek, mogoče zaradi refleksa. In potem je začela vlagati vedno več energije v to, da obdrži glavico pokonci. Najraje to počne, ko jo pestujemo na ramenu. To ji najbolj prija. Danes je tako glavico držala pokonci nekajkrat po .. hmm.. recimo 15 sekund ali več. Prepričan sem, da se že bolje “štekamo”, da je Sara dobila občutek varnosti in tudi mi že znamo velikokrat predvideti, kaj ji bo ugajalo ali jo pomirilo. Vsi skupaj smo zelo zadovoljni, pestijo nas le težave z dojko, ki pa bodo hitro minile, saj vsaki dan s vso močjo stiskamo pesti.
Entry Filed under: Princeska
1 Comment Add your own
1. Hočem « Doživljan&hellip | November 7th, 2006 at 8:32
[...] Takoj na začetku je Sara tu in tam odprla oči, sicer je spala. Kmalu za tem so njene oči bile odprte pogosteje in so se velikokrat zazrle v kakšno stvar pred njo, še posebej, če je ta bila “ta pravih” barv. Pri približno dveh mesecih je s pogledom spremljala igračo, če smo jo tako v loku premikali pred njenim pogledom. Tudi glavico je lepo obračala. Opa, roke! Ja, vsako stvar je bilo fino potipati. Hitro je ugotovila, da ji roke lahko služijo tudi kot žerjav, ki pridno nosi vse, kar se mu naloži, v njena usta. Najprej smo ji igračo nastavili, približali, da je bila v njenem dosegu. Ko se je začela dvigovati in sklanjati k stvarem, si jih je tudi sama izbirala. Igrače so postale le še postranska zanimivost. Vse ostalo je bilo neprimerljivo bolj privlačno: papirnate servietke, namizni prt, skodelice, (ne vem zakaj, a večina otrok ga ima najraje) daljinski upravljalec, ipd. Doslej je svoje zanimanje za te stvari pokazala na umirjen način in ni bilo preveč pomembno, katera stvar se je znašla v njenih rokah, kmalu tudi v ustih. Zadnje dni pa gospodična postaja vse bolj selektivna. Ni več tako zelo vseeno, kaj je to, kar si želi. Pravzaprav, hoče! To pokaže z očitnim nezadovoljstvom, kadar se zahotena stvar ne znajde v njenih rokah ustrezno pravočasno. Hoče pa seveda takšne stvari, ki niso najbolj primerne za daljše namakanje in glodanje v njenih ustecih. Stvari, ki so za to najprimernejše (glodala), pa seveda niso zanimive. Še posebej je to bilo opaziti včeraj. Pri njenih slabih petih mesecih se začne novo, eno med mnogimi, a prav tako pomembno poglavje, ki uči: “Vsega pač ni mogoče imeti ali imeti kadarkoli ali pa za vselej.” [...]
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed