Delo in služba

September 4th, 2006

Ko takole skačem po nekaterih blogih ugotavljam, da se vsi precej ubadajo(mo) s svojo trenutno ali morebitno zaposlitvijo. Večina od nas ni pretirano navdušena nad tem, kaj in kako smo primorani delati tretjino svojega življenja, sploh pa ne za plačilo, ki ga dobimo, hvalabogu, vsak mesec, pa še za to je danes skoraj potrebno imeti srečo. Seveda je veliko odvisno od profesije, povpraševanja, izkušenj, kraja, .. Ker je narava mojega bloga takšna, sem največ v stiku z mamami, ki so na porodniškem dopustu (dopust za nego in varstvo otroka) in se sprašujejo, kako bo, ko se bodo vrnile na delo, ali si iskale novo zaposlitev. Služba je nujno potrebna. In veliko kje družino preživlja samo eden od staršev.

Gaby je med drugim zapisala: “Vzamem prakticno karkoli za relativno solidno placo (dva otroka ni mala malica)”.

Ob vikendih si skušam oddahniti od vseh “IN” radijskih postaj, ki jih imam po petih dneh rednega poslušanja že poln kufer in si naštimam kakšno od bolj domačih postaj, kot so Radio Brezje, Radio Slovenske Gorice, Radio Ptuj, .. In tukaj velikokrat slišim “dobre stare”. Ena takšnih, ki sodi k tej temi je pesem Janija Kovačiča, Delam. In ko sem na to pesem v nedeljo dopoldan slučajno naletel na eni “ta domačih” radijskih postaj, sem se spomnil na Gabyne besede. Besedilo pesmi bi si moral prebrati (ali še bolje, zapeti) vsak, ki se odpravlja iskati delo. Pesem je po mojem pojmu odsev trenutne situacije. Oziroma, če pomislim, kako stara je pesem, trenutna situacija sploh ni trenutna.

…

Imam roke, imam glavo,
tretjino svojega življenja
ponujam najboljšemu ponudniku.

A kamorkoli pridem,
kamorkoli grem,
kamorkoli se obrnem,
dela zame ni.

…

Ko pridem zvečer domov,
kaj na rečem otrokom,
naj si odrežem roko in rečem:
“Nate, najejte se deca.”

…

Entry Filed under: Blogerske, Kar tako