
Neprespana noč
May 16th, 2007
Zelo neprespana. Sara je zaspala okoli pol desete ure zvečer, utrujena, malo od kopanja, malo od potikanja po Mariboru, kar nas je včeraj pripeljalo domov precej pozno. Niti za namakanje v banjici ji ni bilo preveč. Pripravil sem ji stekleničko mleka, ki ji ga že nekaj dni “poskusno” dajemo kot zadnji obrok. Kmalu po večerji je zaspala. Ko sva tudi midva z Urško bila pripravljena, da greva spat, se je Sara začela prebujati. Urška stopi v spalnico in vidi, kako Sara jamrajoče SEDI! v svoji posteljici. In potem se je začela vojna uspavanja in prebujanja. Jaz sem celo uspel zaspati, za Urško pa je to bil začetek rednega prebujanja, oziroma ne-spanja. Ne vem koliko je bila ura, ko tudi sam nisem mogel več zaspati. Sarin jok je bil vedno glasnejši. Menila sva, da joka, ker je zopet rahlo prehlajena, ima poln nos in jo to ovira pri dihanju. Vem, tudi jaz sem navajen dihati skozi nos in me zelo moti, kadar je zaštofan. Vroča ni bila, krčev tudi ni imela, saj bi se potem najverjetneje zvijala ali brcala. Jokala je in se kobacala po postelji na vse strani. Urška jo je s stiskom k sebi skušala umiriti in potolažiti. Videl sem, da bo najbolje umakniti se na kavč. Tudi tam nisem mogel zaspati, saj je jok bil tako glasen, da se je tudi v dnevni sobi jasno slišal. In ni mi bilo vseeno. Odšel sem v spalnico in Urško vprašal, ali bi previla Saro. Plenico je imela že pošteno polno. Sigurno bi ji bilo udobneje. Urška jo je previla in potem smo skupaj šli v dnevno sobo. Tam pa, kot da nič ne bi bilo. “Ej! … Ej! ..”, je začela z njenimi fintami, se nasmihala, cartljala, .. Šel sem v kuhinjo, da ji skuham čaj. Mogoče ji bo topel čaj dobro del. Medtem ji dam še majhno žličko Lekadol sirupa. S Saro in čajem se je Urška vrnila v spalnico okoli pol pete ure zjutraj. Sara je končno zaspala. Ob šestih, ko sem se pripravljal za odhod v službo, Urška še ni mogla zaspati.
Malo prej sva se z Urško pogovarjala po telefonu. Sari je pregledala dlesni in zdi se, da iz zgornje čeljusti prodirata dvojkici. A je to bilo to?
Entry Filed under: Princeska

4 Comments Add your own
1. Ka | May 16th, 2007 at 18:19
Zdravo Tine! Dolgo me ni bilo okrog spleta
, zdaj pa se spet najdem v tvojem zapisu. Imamo podobne težave in prišli smo do istih sklepov… Oh ti zobje! Elo mam večino noči na dojki, ampak tudi ta “ultimativna tolažba” ne pomaga vedno. Potem je pa revica še ves dan zaspana in sitna. In jaz tudi. 
Pa saj bo minlo. Kdaj, v dveh letih so vsi zobje zunaj?
2. Nina | May 17th, 2007 at 6:26
Ojla… Jap, naša je vse zobke dobila pri 2,5 leta. Tako se je izraščanje končalo… moram pa potrkat, da večjih problemov ni bilo. Večina prvih (mislim,da vsaj štirje) pa je izrasla, ko smo bili na morju in ji je bolečilo očitno olajšala slana voda, ki si jo je non stop nosila v usta.
Naj vam čimprej mine… in čim lažje
3. tine | May 17th, 2007 at 6:45
Ka: Smo vas že pogrešali. Še zadnji čas je Ela spregovorila na svojem blogu, če ne bi, smo že bili pred tem, da urgiramo!
Nina: Saj veš, zobki tudi rabijo svoj čas. Bolj pomembno od tega je, da bodo zdravi in bomo imeli čim manj obiskov pri zobozdravniku.
Hvala za lepe želje!
4. Nina | May 18th, 2007 at 5:29
Midve sva do zdaj bili že 2x pri zobozdravnici. Redni pregledi seveda… Prvi je bil pred enim letom in ravno včeraj sva imeli drugega. Zdravnica je ugotovila, da ima čudovite zobke, Neja je bila zadovoljna, ker je bilo ful fajn, zdravnica je bila prijazna. Dobila je igračko in štempl na rokico. Zakon!!! Upam, da bodo vsi obiski tako prijetni.
A ste že razmišljali o izbiri zobozdravnika?
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed