Živalski vrt

June 26th, 2007

Včeraj se nam je že zjutraj obetal čudovit, vroč poletni dan. Škoda bi bilo, da ga ne bi izkoristili za kakšen zanimiv izlet. Do morja je skoraj malo predaleč, gužva bo na cesti, pot kar precej košta za en dan, ob 11. uri iti na morje za en dan je tudi malo prepozno. Padla je ideja, da se odpeljemo v ljubljanski živalski vrt. Da bi le avto vzdržal. Od kar je bil na popravilu, še ni bil preizkušen na daljši poti. No, pa naj bo to ena takšna preizkušnja. Pokličemo še kolege v Ljubljano, če se nam pridružijo in odrinemo na pot.

Pri izhodu iz drugega tunela iz smeri Tepanje – Celje avto pri pospeševanju cukne. Začne utripati lučka z rumeno špiralo. “Aha. Pa je. Ode još jedna diza.” Kot po jajcih se odpeljemo naprej do prvega počivališča, to je bilo le kakšna dva kilometra pred nami. Tam avto ustavim, ugasnem, počakam in še enkrat prižgem. Lučka ne gori več. Pot nadaljujemo, a sem tokrat res nežen do stopalke za plin.

Ob napovedanem času se pripeljemo v Domžale, kjer počakamo Silvota, Sandro in Niko, da se pripravijo in skupaj krenemo v smeri ZOO. Kmalu stojimo pred vhodom in tudi sam sem bil vesel, da bom po dolgem času spet videl nekaj eksotičnih živali. Edini obisk živalskega vrta, ki se ga še bežno spomnim, je bil v Los Angelesu leta 1996 in obisk See Worlda v San Diegu istega leta. No, slednjega se spomnim malo bolje, ker mi je aqua svet pač bolj zanimiv. Nekoč sem s starši, še kot majhen otrok, bil v zagrebškem živalskem vrtu, a se tega praktično ne spomnim več. Skratka, imel sem se česa veseliti. Za naju z Urško je karta bila za vsakega 6 EUR. Čeprav imajo otroci do drugega leta starosti prost vstop, vseeno dobijo vstopnico z zneskom 0 EUR.

Takoj pri vhodu smo videli nekaj rac in gosk ter par majhnih opic, ki so bivale kar med njimi. Le nekaj korakov naprej se da vstopiti na pravo kmečko dvorišče, kjer se sprehajajo mini pujsi, kozlički in jagenjčki. Navajeni so obiskovalcev, zato smo se jih lahko brez skrbi dotaknili in jih pobožali. Enega radovednega pujsa smo morali nagnati, ker nam je štofiril po stvareh, naloženih v košari vozička. Ob tem dvorišču je stal bazen z morskima levoma. Eden od njih je plaval, kot da je to njegova dnevna služba, on pa v polni delovni zagnanosti. Plaval je od enega do drugega konca bazena, neutrudno, z istim tempom, verjetno je še sapo jemal zmeraj na istem mestu. Izza grmovja in dreves smo že lahko videli iztegnjene vratove žiraf in zebre. Potem se je počasi začel vzpon, ki so se mu naši prijatelji iz prakse izognili takoj ob vznožju, kjer je kletka s šimpanzi. Tukaj je Sara najbolj uživala. Opice so ji bile tako všeč, da se jim je na glas smejala. Ker smo mi bili prvič obiskovalci tega ZOO, smo se odločili, da kljub vročini in s Saro v vozičku premagamo strm klanec in si ogledamo še druge živali. Res lepa sta bila tigra. Mislim, da bengalska. Nisem preveril na tabli, poznavalec pa tudi nisem najboljši. Lena od vročine sta poležavala v senci in si oblizovala orjaške šape. Videli smo še rjava medveda, volkove, celo vrsto raznih živali z rogovjem, sove, jastrebe, črne in bele štorklje .. Ko smo se po klancu spustili do otroškega igrišča, je Sara že spala. Privoščili smo si osvežujočih nekaj požirkov hladne pijače in si ogledali še skromen vivarij.

Po obisku živalskega vrta smo se odpeljali le nekaj kilometrov naprej do Gostilne pod Rožnikom. Ogromen letni vrt je bil skoraj poln. Gostilna ponuja predvsem srbske jedi iz žara. Kljub veliki gneči smo bili neverjetno hitro postreženi, in ne bi pretiraval, če bi rekel, da smo hrano imeli na mizi v naslednjih desetih minutah. Račun je na zelo gostiteljski način poravnal Silvo in obljubili smo, da se rade volje odolžimo ob njihovem obisku našega konca.

Na poti domov je Sara prav neverjetno uživala vsakič, ko smo se peljali čez predor. Bele in rdeče lučke v oranžno obarvanem ambientu so ji očitno bile posebej všeč. Na obraz je narisala izraz takšne sreče, da bi lahko zajokal. Hvala za vse predore na poti Lj – Mb!

In tako smo preživeli čudovit dan državnosti.

Entry Filed under: Družinske