Copatki

October 11th, 2007

V prejšnji objavi sem zapisal, da ima Sara nove copatke. Nekaj od bralcev je spraševalo o tem, kakšni so ti copatki in ali so primernejši od tistih, ki jih je mogoče kupiti v vsaki trgovini z otroško obutvijo, npr. Cicibanu. Imamo tudi takšne, niso sicer Cicibanovi, a so zelo podobni, mogoče celo boljši (kar se izdelave in vložka tiče).

Sarini novi copatki so v celoti narejeni iz mehkega usnja, vključno s podplatom. V njih se lahko stopalo prosto giblje in ima precej bolj neposreden stik s podlago, kot v klasičnih copatkih, ki imajo trd gumijast podplat, v copatu pa še ortopedski vložek. Usnjeni copatki služijo bolj kot toplotna zaščita stopalom, nudijo boljši oprijem s podlago, kot če bi otrok hodil samo v nogavicah, so zračni, zato se v njih stopalo ne poti.Gotovo je veliko diskusij o tem, ali so takšni copatki primernejši od klasičnih copatkov. Moje mnenje je sledeče. Verjamem, kar sem slišal tudi že od drugih ljudi, da je za zdrav razvoj otroškega stopala pomembno, da otrok veliko hodi bos. S tem čuti podlago, pri uravnavanju ravnotežja si lahko pomaga s vsemi petimi prsti na eni nogi. Ja, prsti dobro služijo temu, če jih le lahko uporablja. Če so prsti zaprti v čevelj, v katerem je njihovo gibanje ovirano in noga mora nadzorovati celotno ploskev podplata hkrati, takšne funkcije ne moremo uporabljati, niti je ne izpopolniti. Drugi razlog, zakaj občasno pustiti otroku hoditi bos (ali vsaj v mehkih obutvi, kot so usnjeni copatki) je morda ta, da otrok s tem razvija tudi drugo skupino mišic stopala, ki v trdi obutvi ne sodelujejo v procesu gibanja, saj tam premikamo celotno stopalo hkrati in najbolj obremenjujemo mišice gležnja. Npr. mišice za usločenje notranjega loka na stopalu (mišice, sredi notranjega dela stopala). V ortopedski obutvi je vložek čevlja v tem delu ojačan in stopalu nudi podporo. Vzdržuje ustrezno usločenost, a s tem hkrati jemlje potrebo po uporabi omenjenih mišic. Stopalu ponovno na nek način onemogočimo ustrezen, homogen razvoj.

Normalno je, da uporabljamo tudi klasično obutev. Zunaj. Ko je pomembna opora gležnju, ko moramo zagotoviti boljšo toplotno izolacijo (pozimi), ko je teren takšen, da moramo podplat dobro zaščititi. Doma takšnih zahtev navadno nimamo, zato otroku pustimo, da čimveč hodi bos ali vsaj zadostno zaščiten, da stopalo še vedno lahko aktivno uporablja pri svojem premikanju (puzanje, hoja, vzpenjanje, ..). Klasičen copat obujemo, ko otrok potrebuje boljši oprijem s podlago in večjo zaščito gležnja (norenje).

In še čisto preprosto povedano. Novi copatki so fini, mehki, luštni, Sara jih rada nosi in pri tem nima nobenih težav. Stopala so topla, a se ne potijo. Cena je dokaj visoka (glede na na preprostost izdelave), primerljiva s cenami klasičnih copat.

Updated 22.10.2007:

Tukaj sem našel zelo podobno napisan članek na to temo z naslovom “Čeveljčki za prve korake” (revija MAMA).

Entry Filed under: Kar tako