Nekaj novega

October 15th, 2007

Ker sem ugotovil, da zame še ni predavanj na šolskem urniku, se je vikend lahko začel že v petek. Ko sem se vrnil iz službe, je Sara hitro pokazala, kaj se je naučila:

Mama: “Sara, reči babica!”
Sara: “BA-BA”

Mama: “Sara, reči deda!”
Sara: “BA-BA”
Mama: “Ne, reči deda!”
Sara: “DE-DA”

Mama: “Sara, reči teta!”
Sara: “Te-Ta”

To je bilo le nekaj preprostih besed, ki jih je posnela tisti dan pri dopoldanskem obisku Urškine babice. Včeraj se je igrala z lesenimi živalcami, ki jih je zlagala v njen piskerček. Ni se pustila motiti, ves čas se je sama s sabo pogovarjala, razlagala svoje početje. Težko s črkami opišem, kako je to izgledalo, a nekako tako, kot včasih starši govorimo otroku kaj, kar mu skušamo povedati zelo razločno in počasi, ko na koncu besede zvišamo ton glasu, jo “potegnemo navzgor”. V glavnem, res je bilo hecno, z Urško ji ne prigovarjava na tak način (ponavadi?).

V soboto nismo vedeli kaj in kam. Sari bi bilo potrebno kupiti bundo, kapo, rokavice, mogoče še kaj.. Sedaj je tudi čez dan že hladno, flis jopa ni več dovolj. V Mariboru sva preizkala že večino trgovin, a nisva našla nič primernega. Ali ni bilo številke, ali pa je bundica bila iz takšnega materiala in tako trda, da otrok le stežka premika roke v njej. Bila sva že malo slabe volje zaradi tega in smo se potem odločili, da skočimo v Avstrijo. Najprej smo se zapeljali do Centra West, starega nakupovalnega središča pri Grazu. Za ogrevanje smo se malo sprehodili čez Ikeo in z artiklom za 5 EUR čakali 10 minuti v vrsti pred blagajno. Še skok v H&M, kjer je izbira sicer malo boljša, kakor v Mariboru, a primerne bundice nismo našli. Malo za “lušte” skočimo še v Toys’r'Us. Uff, je igrač! Malo me je bilo strah, da ne bi začeli zapravljati, ker ponudba igrač je res bila velika! Takoj sem dobil ideje, kaj pisati v Sarinem imenu božičku. Kupili smo plastelin v akciji in se odpeljali do novejšega nakupovalnega središča Seiersberg. Delili so nekakšne sadne jogurte. Zastonj. Z Urško sva vzela vsak svojega in smo se najprej malo okrepčali. Nato smo šli do trgovine C&A in direkt do otroškega oddelka. Že prvi pogled od daleč je obetal, da bi se tukaj znalo kaj najti za Saro. Cene so bile zelo primerne, nekaj artiklov je bilo v akciji. Kar nekaj časa smo razmetavali cunje iz obešalnikov, slačili in oblačili Saro, nabirali potencialne kandidate za “take-me-home” in končali s kar lepim kupčkom novih oblačil, v katerm se je končno znašla tudi bunda. Le rokavic in kape nismo našli primernih. Zapravili res nismo veliko, zato smo se domov vrnili toliko bolj zadovoljni.

Entry Filed under: Družinske, Princeska