Jaz sem še čisto včerajšnji

November 24th, 2007

.. in Urška prav tako. Saj sem vedel, da se ne smemo prehitro veseliti, ko nam enkrat uspe prespati noč. Ampak ta zadnja noč mi je popapcala en lep kupček živčkov. Ham, ham, ham, hlastno po njih, celo noč!

Urška se je s Saro spravila spat  nekje po deveti uri. Do pol osme ure zvečer je Sara bila pod mojim varstvom, ker je Urška popoldan delala v cvetličarni. Ko se je vračala domov me je klicala in vprašala, ali bi lahko skopal Saro, da bi bila pripravljena za spanje, ko se ona vrne. Pred tem bi skočila še v glasbeno šolo, kjer so se godbeniki pripravljali na pričetek vaj in jim razdelila denar za potne stroške. Ja, tako zelo ljubiteljsko društvo smo, da eni svojo ljubljenost do prihajanja na vaje pogojujejo z izplačilom potnih stroškov. Torej, skopam Saro in jo počim v pižamo. Ko sva gotova, pride in jo prevzame Urška, potem jaz odmaširam na vaje godbe. Po vajah smo včeraj šli še nekaj spit. Ne, ne pivo, tudi špricer ne. En topel planinski čaj se je odlično prilegel medtem, ko smo uvidevni do kadilcev sedeli zunaj. Domov sem prišel ob pol dvanajstih. Vse tiho je bilo, le rahlo smrčanje se je prituhnjeno vilo izpod reže spalničnih vrat. Urška? Ne, ne.. saj ni res. Nista smrčali, prav sladko sta spali. Umijem se in počim v posteljo še sebe. Zaspim. Ne za dolgo. Že ob pol enih se je začelo. Sara se je prebudila in začela z glasno godrnjati in jokati. Nič ji ni pasalo. Ne biti v svoji posteljci, ne biti tik ob Urški. Ni bilo prav, če je bila pokrita, niti ne, če je bila odkrita. Dosadna do amena. Njeno godrnjanje in jokanje, hripanje, pokašljevanje in zatikanje sline mi je čez dobro uro šlo že pošteno na živce. Pa še vroče mi je bilo, madona! Urška jo je ves čas, tokrat zelo potrpežljivo, skušala miriti. Ni pomagalo. Vmes je morda omagala za minutko ali dve, potem se je vse ponovilo. Spet in spet. Običajno krajša prebujanja prespim, tokrat ni šlo. Bil sem tako utrujen, da mi niti ni bilo seliti se na kavč. In tudi sicer se nerad samo umaknem, čeprav vem, da sam ne morem veliko pomagati. To me še bolj razjeda.

Tako smo prebedeli večino noči. Urška je danes že dopoldan šla delati, midva s Saro sva zdaj pri babici na kosilu. Teta Darja je tudi tu in daje Sari prve glasbene lekcije s pomočjo ksilofona. Saj, tudi navadni piskri bi bili za Saro odličen inštrument. Pred tem sva bila v Mariboru, sva se malo sprehodila čez stari del. Z nama je bila še Jenny, ki ima kot nalašč prav danes sračko. Saj ne vem, ali ji je škodil košček hrenovke, ki ga je pojedla za zajtrk, ali kaj drugega. Zdaj me še to jezi. Me ima, da bi ji eno Sarino plenico na rit montiral. Ah…. Grem na kavo, da me malo zadene. Iz babičine kuhinje že prijetno diši.

Entry Filed under: Družinske, Princeska