Novi družinski član

January 4th, 2008

Je naš novi avto. Upam, da nam bo dobro služil. Prav nič mi ni žal za starega! Ej, sori, stari.

Vstal sem zgodaj, kot ponavadi. Deset do šest je bila ura. Vsedel sem se v naš stari, pošteno zasvinjan, avto. Odpeljal sem se le kakšnih 100m naprej, do moje jutranje stalnice, kjer sem spil kavo. Od tam sem se namenil oprati avto v avtopralnici benzinske črpalke v sosednji vasi. Ura še ni bila sedem. Malo pretemno je še bilo. Pa okrepimo srčka. Še en kapučin na horuk. Kliče Urška, da so v bloku mrzli radiatorji. Njen oče je kurjač. Ker je v bolnišnici, ga nadomeščam. Ah. Odpeljem se nazaj domov, preveriti stanje. Peči delajo. Le vklopile so se eno uro prepozno. Napačna nastavitev na regulaciji. Popravim in se vrnem na benzinsko pumpo.

Avto iz avtopralnice pripeljem čist ko suza. Od zunaj, seveda. Lotim se sesanja. V dveh rundah ga na grobo posesam. Obrišem vodo iz robov vrat, plastiko v notranjosti, šipe. Po skoraj eni uri temeljitega čiščenja pogledam na telefon. Opa! Klicali iz avtohiše! Pokličem nazaj. “Gospod, papirji za vas so pripravljeni, lahko pridete!”. Odpeljem se v garažo naložiti kolesa z zimskimi gumami, ki mi jih bodo namontirali na nov avto. Urška se pravkar vrača iz vrtca, kjer je pustila Saro. Skupaj se odpeljeva do avtohiše.

Gužva! Čakava, da prideva na vrsto. Končno! Dobiva vse papirje. Odpeljeva se v Ruše na upravno enoto. Urška mora urediti neko plačilo za očeta, jaz odjaviti stari avto. Potem skupaj greva v vrtec po Saro. Pravkar so pripeljali kosilo. Urška in Sara ostaneta še na kosilu, jaz šibam naprej. Zavarovalnica. Skoraj uro in pol traja, da dobim obe polici AO in AK, plus zeleno karto. Zastopnik pokliče na registracijsko enoto in mi rezervira nove tablice, da dobi reg. št. in mi lahko zeleno karto takoj izda. Vmes skočim v menzo na kosilo. S potrdilom o zavarovanju zdaj lahko grem registrirati nov avto. Pripeljem se na Štajerski avtodom. Pri njih ni nihče rezerviral tablic. Tablic s takšno oznako ni pri njih. Nekaj časa vsi skupaj tuhtamo, kje ga je kdo vsral, ko iz evidence tablic ugotovimo, da so takšne tablice na registracijski enoti Avtocentra Šerbinek. No, ja. Pokličem zastopnika. Na hitro, da ga opomnim, da številka v njegovem telefonu ni prava. Uredim registracijo in se z novimi tablicami odpeljem v cca. 40 km oddaljeno Brezno. Vozim nadomestno vozilo. Ford Fusion 1.6 100KS. Piksna leti ko šus, le nivo goriva je nevarno nizek. Do avtohiše pridem brez težav. Spet čakam, da pridem na vrsto. Danes je bila gužva. Vozila so salon zapuščala kot vroče žemlje. Res jih je veliko čakalo na novo leto! Končno se s prodajalcem odpraviva v garažo po nov avto. Natakneva tablice. Sledi 10 minutni najhitrejši tečaj uporabe novega vozila. Srečno vožnjo in brž domov. Ura je bila pol štiri popoldan!! Pripeljem se do bloka. Urška in Sara prisedeta. Najprej se odpeljemo do garaže (le nekaj metrov vstran) in tam odložimo kolesa z letnimi gumami. Vsi lačni se odpeljemo na kosilo v Limbuš. Vozi Urška, ki jo malo spomnim, da omejitve še vedno veljajo in da so kazni zmeraj strožje.

Po kosilu se odpeljemo direktno k našim kolegom “s Houfa” v Selnico ob Dravi. Ja, pred kolegi se je treba važiti, oni se tudi pred nami! Malo popijemo, pojemo, počvekamo. Ura bo že osem zvečer. Čas, da gremo domov, čeprav je Sara prav dobro razpoložena. S Petro in Jakatom plešejo v kopalnici. No, uspe se nam spokati proti domu. Sara zaspi Urški v naročju že po prvih metrih vožnje. Ja, ja, ja.. vem, da ni prav, ampak stolčka še res nismo namontirali. Načeloma sem zeloooo proti temu, da se otroci vozijo v naročju staršev, namesto v ustreznih avtosedežih.

Malo prej sem se vrnil z večernega sprehoda z Jenny. Sara … NE spi. Po stanovanju potiska svoj voziček in za lase drži visoko v zrak svojo pupo Andrejo. Urška študira, kaj bi s paketom odtaljenega mesa, ki mu je bila namenjena nemila usoda biti zaužito, a ga je rešilo (do jutri) naše pomanjkanje časa. Jaz pišem blog in razmišljam tudi o tem, kako moram pospraviti vse nove papirje in prtljago, ki se je nabrala iz starega avta.

S kakšno sliko postrežem malo kasneje. V ponedeljek mu nadanemo sončna očala. Bo bolj frajerski (pa bolj umazan tudi že).

Updated, 05.01.:

Entry Filed under: Družinske