Eden za drugim?

February 29th, 2008

Urška še ni vredu. Včeraj sem na poti v vrtec srečal Nado, eno izmed Sarinih varušk: “Sva ji s Simono merili vročino, ampak je ni imela. Samo iz noska ji ves čas teče.” Hmm.. Saj ji že ves mesec teče iz noska, pa ji nista vsak dan merili vročine. Ko sem jo potegnil iz igralnice, sem za zraven dobil še velik kos paprinate serviete. Kmalu sem ugotovil, da ji iz noska teče non-stop. Samo med oblačenjem sva nosek brisala vsaj 5-krat. Se je pa Sara sicer prav odlično počutila in je bila dobro razpoložena.

Upal sem, da bo Urška vsaj toliko ok, da lahko popoldan skočim na fitnes. Rekla je, naj kar grem. Po dveh urah mučenja sem zaključil in jo poklical, ali lahko ostanem še malo, da s kolegi popijemo čaj. “Jaz sem upala, da boš zdaj že doma, ker komaj sfolgam. Ja, ostani, če hočeš.” V bistvu sva oba malo oklevala, potem pa sem se odločil, da vseeno pridem domov 15 min prej, kot bi sicer. Urška je Saro v tem času že umila in pripravila za spanje. Sara je v nekaj minutah zaspala, jaz sem pa pripravil novo rundo prenanega cukra.

Sara je noč lepo prespala. Zbudila se je ob 6. uri zjutraj. Slišal sem, kako težko diha skozi nosek. Potem je začela kašljati. Ja, kar pošteno kašlja, revica. Vročine nima. Z Urško sva se odločila, da Sara danes ostane doma in ne gre v vrtec. Ker je Urška še vedno šibka, sem skoraj ostal doma še jaz, a sva se dogovorila, da v službo vseeno grem in pridem domov malo prej. Tako ji ne bo treba skrbeti za Jenny, pa tudi kosilo bom skuhal jaz.

Zjutraj sem tudi jaz začutil rahlo pekoče grlo. Se bo preklemani virus lotil še mene? Danes začnem z diplomatskimi pogajanji preden se podam v brezmilostni boj. Zmagovalec je itak znan že v naprej, zato upam, da bodo viruščki to dojeli, pristali na pogajanja in sprejeli moje pogoje.

Jenny je vredu. Upam, da spet ne faše kake sračke.

Entry Filed under: Družinske