Otrok je pogledal očeta

February 24th, 2008

Nedolgo nazaj je nekdo naslovil svoj prispevek na moje pisanje z “Otrok zbrcal očeta”, kar je bilo hudo neprimerno glede na to, da sem pisal o otrokovih gibih v trebuhu, ki sem jim bil takrat prvič priča. Tokrat sem naslov izbral po izjavi ginekologinje, ko je na četrtkovem UZ pregledu naše dete po dolgem oklevanju vendarle obrnilo glavico in pogledalo naravnost proti meni, medtem ko sem vso dogajanje skupaj z ginekologinjo spremljal na monitorju. Urška je žal morala ležati tako, da monitorja ni videla in je s tem bila nekoliko prikrajšana.

Naše dete je ginekologinja zelo natančno pregledala in izvedla ključne meritve, ki so potrdile primerno velikost za 25. teden nosečnosti. Med pregledom je bilo mogoče večkrat jasno videti njegove prstke, stopala, nosek, roke in noge, spol, srce je bilo mogoče natanko opazovati kako bije in kako vsi štirje prekati sinhronizirano utripajo, malo pred koncem pa se je na monitorju pokazal njegov obrazek: nos in nosnice, spodnja in zgornja ustnica, ki sta se rahlo razmikali in je bilo videti, kako požira plodovnico. Zares lepa izkušnja.

Ta dan sem imel dopust. Zjutraj sva z Urško skupaj pospremila Saro v vrtec. Kar malo hudo mi je bilo, ko sva odprla vrata igralnice, Sara pa je kar oddrvela k ostalim otrokom in se niti ozrla ni za nama. Zaprla sva vrata, še malo poškilila skozi steklo in odšla. Po pregledu sva imela še nekaj časa zase, preden sva se morala vrniti v Ruše, v vrtec po Saro. Tudi popoldan je bil prijeten. Sončno in toplo vreme že pošteno diši po pomladi in izgleda, da je letos bila še ena zima, ki si ne zasluži takšnega imena.

Entry Filed under: Družinske, Fižolček