Kva dogaja

March 27th, 2008

E, velika noč je za nami. Dan žena in materinski dan tudi.

Sara je že celo večnost nahodna. Čez posteljo razgrinjamo koco in pod njo postavljamo posodo z vročimi kamilicami, z aspiratorjem čistimo nosek in kljub temu neprestano skačemo z robčkom za njo, tu pa tam dobi v nosek kakšen špric Operil kapljic, itd.. Zdaj so jo pa še kakeci začeli mučit (spet). Revica je pred dvema dnevoma že imela čisto trd trebušček. Urška je v lekarni dobila čarobni napitek – laktulozo. Šteje se med prebiotike. Napitek se je pokazal kot neke vrste TNT za prebavila. Kmalu za tem, ko ga je Sara popila en štamprlček, se je začelo: prrrr…. frrrr .. brr… brp … brm … prfrmrd … ooo … a.. oh … wvrooooooom!!! Plenica pritiska ni prenesla in so nastradala še vsa spodnja oblačila. Urški sem svetoval, da ji odslej zadevo daje po žličkah in ne več v lončku.

Drugi problem s Saro je hranjenje. Če bi rekel, da je kot miš, bi morala pojesti dvakrat več, kot poje zdaj. Nimam pojma, kaj naj ji še damo za jest. Mesa sploh ne, sadje samo malo pocmuli, še poje ali na flaško spije žitnih kašic pa tudi juha ji navadno za silo tekne. V njej obvezno morajo biti zlate kroglice. Občasno dobi kakšno žličko vitaminov, a to ne pripomore k boljšemu teku. Ne vem.. Nimam pojma, kaj naj ji skuhamo.. Urška težko vzdrži, da ji med obroki ne bi dajala za piti soka, čaj ali ponudla kakšno malenkost. Jaz bi jo pustil le z lončkom vode, da dobi malo boljši občutek lakote. Mogoče bi potem bolje jedla.

Urškina babica se jutri vrne iz zdravilišča. Terapija ji je menda prijala. V času njene odsotnosti smo dobili obvestilo, da se je zanjo sprostila soba v upokojenškem domu. To pomeni, da se bo morala kmalu preseliti in se bo za njo začelo novo življensko obdobje. Tisto, najbolj žalostno. Ko si odvisen od drugih in ne moreš užiti več takšne svobode, kot si je celo življenje navajen. Ampak v domu ji bo na voljo pomoč, ki jo potrebuje, zanjo bo zagotovljena oskrba in verjamem, da si bo našla tudi dobro družbo. Jaz ji želim, da bi se čim lažje in čim hitreje privadila na novo okolje.

Manj kot tri mesece nas loči od predvidenega roka rojstva našega drugega otroka. Fantka. Zanj sva že izbrala ime, a še ni nič odločeno. Še si lahko premisliva. Saj bi tudi Sara sodelovala pri izbri, ampak njeni predlogi so žal ali nerazumljivi, ali neprimerni: npr.‘Mona (Simona). Urška je včeraj priznala, da jo trebuh že precej ovira. Naš pubec se ima očitno prav lepo in je zelo živahen. Na to Urško redno opozarja, tudi s kakšno zelo neprijetno brco pod prsni koš. Jih bo dobil po riti!

Sara vsak dan izumi kakšno besedo. Tu pa tam že poveže po dve besedi. Zdaj je že tako pogumna, da se trudi ponoviti daljše in težje besede, čeprav jih pri tem skrajša, popači ali zamenja prvo in zadnjo črko. Včasih jo zalotimo, ko ponavlja angleške besede, ki jih sliši na Baby Channel TV programu. In kaj mi je najbolj všeč? Vedno bolj pokaže, da ima tudi atija rada!

Entry Filed under: Družinske, Fižolček, Princeska