WC

April 15th, 2008

Kahlica (še) ni postala predmet pretiranega navdušenja. Zato sva z Urško včeraj kupila WC vložek, ki se vstavi v navadni pokrov WC školjke. Tako se nanj lahko otrok vsede, ne da bi mu ritka padla v odtok školje in bi si jo po nerodnosti lahko celo odplaknil. Sara je bila sprva nad njim navdušena. Prepričati naju je hotela, da je to pokrov, ki se da na kahlico, ne pa na pokrov školjke. Mogoče zato, ker je ta vložek lepo oblazinjen, sedenje na kahlici pa je sedeč po rdečem robu na ritki, očitno bilo kar trdo. “Ne, Sara. To gre na školjo, da boš potem lahko kakala in lulala kot velika punca!”, sva ji skušala dopovedati. “Ne!”, je bila odločna. No, dobro. Pa malo kasneje. In res, kasneje, ko je rekla “kaka”, sva šla sedet na nov pokrovček. Kar v hlačah, da se malo navadi. In je sedela. Brez problema. Seveda naredila ni nič.

Danes me Urška pokliče že ob 6:40. “Sara je pa lulala v školjko, ha, ha!”, se dela važno. Sari da telefon in še jaz izrazim veliko mero navdušenja. Super! Da bi to le postala jutranja rutina, kmalu pa še redna in običajna rutina, ko bo punca začutila potrebo. Ker še malo, pa se bo naša potreba po plenicah podvojila!

Entry Filed under: Princeska