Naj se gre srat

August 16th, 2008

Ko gre nekaj narobe, očitno ni dovolj, da gre samo malo narobe. Potem že mora biti orng. Saj sem že pisal kako je bilo z mano? Poškodovana noga, ki me še vedno pošteno boli, pa zaradi tega ne morem k zdravniku, heksnšus, ki sem ga očitno fasal na enem od sprehodov z Urbanom, ko je kar pošteno pihalo in slučajno izpahnjeno rame med pokrivanjem Sare ponoči. Saj ne vem, ali je omembe vredno, da sem tudi rahlo nahoden. Pravkar ližem neko anti-ne-vem-kaj-vse pastilo. Pa gre. Ob tem, da je Sara vidno bolje, da je danes prav pošteno mazala domače palačinke in je skoraj navihano razigrana, res ni težko najti motivacije in pozabiti na te (ne)malenkostne težave.

Tukaj, bi človek rekel, je lahko meja zmerno znosnega, kar se težav tiče. Res sreča, da je Urban tako super. Ne, nočem s tem klicati hudiča. Ne, ne in ne. Naj le ostane še doooolgo tako. Kar pa preseže to mejo, pa je že malce too much.

Urška je že pred dvema dnevoma tožila, da jo boli grlo. Me je že malo stisnilo: “Ej, ne zdaj zbolet”, sem si mislil, kot da bi jaz o tem lahko odločal. Tudi včeraj se ni prav dobro počutila. Njen delavnik je zares naporen zdaj, ko je Sara v bolnišnici in skupaj z Urbanom dvakrat dnevno prihajata na obisk. Utrujenost ti v tem primeru ne uide. Predlagal sem ji, da danes ostane dopoldan doma in pride šele popoldan. Naj si malo odpočije. Nama s Saro je ok. Res je prišla šele popoldan. Vidno “out”. Ta dan je že vzela dva lekadola, saj je imela temperaturo nad 38. Če bi to vedel prej, ji gotovo ne bi pustil priti. Verjetno si je to mislila in zato tega niti ni omenila prej, kot šele takrat, ko sta z Urbanom že bila pri nama s Saro. Klicala je Darja in rekla, da bo tudi ona čez kakšno uro pri Sari. Ko je prišla Darja, se je Urška morala posloviti. Že prej bi šla, če midva z Urbanom ne bi bila zunaj. Pred kakšno uro in pol mi pošlje sporočilo: 39,4°C vročine.

Hja, tega se mi niti prekleti več ne da. Praktično ostaneš brez besed. Vdari malo po enem, pa po drugem, pa po tretjem in ziher tam, kjer so eni od drugega odvisni. Naj se gre srat!

P.S. Še to. Zakaj nam kdo ne pomaga? Saj pravim.. če že gre narobe, naj gre pošteno narobe.. Moja mama in Tomaž sta na oddihu po oddihu. Tudi ati in Nevenka sta na dopustu. Valerija in Goran sta na dopustu. Suzane, sosede, ni. Ne vem.. Menda je na dopustu. Urškina mama ima Jenny in smo ji hvaležni, da je prevzela eno kar veliko skrb namesto nas. Darja? Darja je na srečo na voljo. O, lej ga! Pa le imamo srečo! Urška jo je prosila, da danes prespi pri njej in tudi bo. Lepo.

In kaj je zanimivo? Da se pri nas bolezni pojavijo takrat, ko ti je na voljo le dežurni zdravnik. Ta te pošlje domov brez laboratorijskih preiskav. Češ, da najverjetneje gre za virozo, sicer čez dan ali dva obišči svojega osebnega zdravnika (ki je po vsej verjetnosti na dopustu).

se nadaljuje (upam, da v bolj optimističnem duhu)..

Entry Filed under: Družinske, O dojenju