Twini na obisku

August 3rd, 2008

Enostavno. Najprej malo klepetaš na kakšnem od IM programčkov, morda izmenjaš kakšen mail, se pokličeš in dogovoriš: takrat pa takrat tam in tam. Ja, malo morgen. Tako bi bilo, če bi šlo za klasične spletne zmenkarije. Naše zmenkarije sicer so spletne, a prav posebne vrste – družininske zmenkarije. To je tako, da se predstavnika dveh družin dogovorita za slepi zmenek kar vseh družinskih članov. Mega! Ampak sedaj nista samo dva, ki zase rabita najti nekaj prostega časa, ampak so to lahko štirje odrasli in še vsaj kak par otrok, če ne dva. To pa je že težje. Starši v službah, otroci v vrtcih, žal velikokrat bolni, vsi na nek način kronično utrujeni itd., itd, .. Uskladiti urnika dveh družin za slepi zmenek ni enostavno.

No, naš zmenek ni bil čisto slep. Z Duško sva se spoznala že malo pred tem, Urška in Peter pa tudi, čisto slučajno nekje pri bolnišnici. Urška je Petra spoznala iz slik na blogu. Ker je pred nami bil vikend in naš koledarček za ta čas željan družbe (beri nič vpisanih aktivnosti), sem poslal SMS Duški in predlagal, da se kaj dobimo in spoznamo v popolni zasedbi. Kmalu sem dobil odgovor, da velja, dobimo se v Rušah.

Muhasto vreme je na obisk pripeljalo tudi nekaj kapelj dežja. Čisto dovolj, da nismo mogli že takoj oditi na sprehod, ampak smo počivali riti na kavču. Mi, malo starejši, seveda. Otroci so bili odlično razpoloženi. Igor in David sta več kot očarljiva fantiča, skoraj na las podobna en drugemu. Hitro sem si zapomnil, da je David tisti, ki ima rdeče hlače. Je pa Igor že dan prej Davida zaznamoval za vsak slučaj, da ju kdo slučajno ne bi mogel zamenjati. Dež je počasi ponehal in lahko smo odšli na sprehod. Mislim, da je vsem dobro delo. Zrak je po dežju bil svež in končno se je dalo ta dan malo bolje zadihati. Otroci so postajali utrujeni, zato se nismo prav dolgo zadržali. Ker bi fanta na poti domov sicer najverjetneje zaspala, sta Duška in Peter žal morala odkloniti naše povabilo na kak prigrizek in še kak dodatni čvek za popestritev sobote. Tako smo celi dve kili čevapčičev, ražnjiče, 10 parov žar klobasic in 8 kotletov lepo pospravili nazaj v zmrzovalnik in bodo pač počakali na novo priložnost. Žal mi je, da tega nismo mogli vedeti že pred sprehodom, ker bi jim sicer vsaj en delček zelenjave in peciva spakirali za domov (paradižnik, papriko, bučke, krompir, buhtlje, marmeladne žepke, maslene piškote, čokoladno torto, sadno kupo, ..). Pa saj je za soboto prišla še nedelja in smo narejeno zalogo lahko potrošili. In tudi na vprašanje “Kaj bi danes za malico” bomo naslednji teden ali dva imeli na dlani.

Skratka, imeli smo se lepo. Škoda bi bilo da se ne srečamo še kdaj!

Entry Filed under: Družinske, O dojenju