Če me udariš, zaigram

October 23rd, 2008

Obstaja kup igrač, za katere jaz še vedno pravim, da so namenjene staršem in ne otrokom, ker proizvajalec pač igra bolj na starševsko – potrošniško noto, kot na to, ali bo igrača otroku dejansko zanimiva oz. bo igranje z njo vplivalo na otrokov razvoj inteligence, psihe, motoričnih sposobnosti in vsega, zaradi česar bi danes že vsi otroci morali biti geniji. V resnici pa je veliko igrač, ki so otrokom celo nevarne ali pa izzovejo strah. Kot npr. kahlica, ki “poje”, če se otrok vanjo polula. Sem slišal za primer, ko se je otrok ob tem tako prestrašil, da potem še pol leta ni hotel sedeti na kahlici. Seveda so starši bili prepričani, da so otroku kupili najboljše, kar je. Pa ja..

Tudi mi imamo kar nekaj igrač, ki so bile zanimive le kratek čas ali pa nikoli. Ko je otrok star nekaj mesecev, kot je sedaj Urban, so zanj primerne … kakšne igrače? Kaj pa vem.. Navadno kupimo kaj takšnega, kar oddaja zvok, se sveti, mogoče malo miga ali se trese, se odziva na otorkovo aktivnost (udarjanje, oglašanje) ali kako drugače ob nekem pogoju pritegne otrokovo pozornost. Pri Sari je kazalo, da so to povsem nezanimive igrače, ne glede na to, koliko se bodo svetile ali igrale, če bi slučajno njena roka med “igro” priletela na pravo mesto. To se v bistvu nikoli ni zgodilo, ali pa je bila sila premajhna, da bi aktivirala neko stikalo. Ko pa je svoje gibe že dovolj natančno kontrolirala in bila dovolj močna, da vendar pritisne živalco za tačko ali izvleče vzvod skakajoči žogi, pa so zanjo že bile zanimivejše druge reči.

Pri Urbanu je drugače. Če pred njega postavimo “Pametnega kužka”, se bo ta ves čas oglašal, pel, pripovedoval, .. Tudi če kužka zamenjamo z “navihano žogo”, bo z njo vzgnal pravi rom-pom-pom. Tako je Sarina, praktično nova, zapuščina igrač le pridobila na svojem pomenu in sedaj izkazuje neko sprejemljivejšo funkcionalnost. Namesto da na igračah piše recimo od 6-36 mesecev, bi naj pisalo “za močne” ali “manj močne” otroke, bolj ali majn živahne, večje – manjše, aktivnejše – mirnejše narave, ..

A! By-the-way. Urbanov prvi zobek je po le nekaj dneh samote dobil družbo – drugi zobek. Ah, sta vesela eden drugega. Se ful stiskata!

Entry Filed under: Fižolček, Kar tako