Namesto ljubljanskega maratona

October 31st, 2008

Minilo je leto dni od kar sem se udeležil teka na Ljubljanskem maratonu. Zame, začetnika, je bil velik uspeh in zadovoljstvo, v neverjetnem vzdušju in družbi tisočih tekačev, preteči 10.5 km progo, začrtano za rekreacijski tek.

Letos se teka, žal, nisem udeležil. Niti se na to nisem pripravljal, kakor lansko leto. Tekel nisem že kar nekaj mesecev. Bistvena razloga sta dva. Prvi je preprost: premalo vztrajnosti, volje ali lenoba z drugimi besedami. Drugi razlog pa je, da smo začeli z deli na Hiši in tam puščam precej svojega časa in energije. Na koncu koncev tudi to ni slaba fizična aktivnost.

Včeraj zvečer pa me prešine misel: grem tečt. Urška se strinja in v priprave za spanje poleg Urbana prevzame še Saro. Jaz naredim nekaj razteznih vaj, zelo na hitro. In se odpravim v že znano smer. Trasa je takšna, da jo lahko sproti prilagajam glede na utrujenost.

Že to, da sem brez težav pretekel kakšne tri kilometre, sicer v zelo umirjenem tempu, me je razveselilo in mi dalo dodatno motivacijo, da sem traso prvič podaljšal. Po kakšnem četrtem kilometru, ko bi se spet lahko obrnil proti domu, sem že imel v mislih, kako bi mi mogoče celo uspel preteči najdaljšo progo in sem se zato spet odločil, da nadaljujem. Potem je pred mano bil še tretji odcep, kjer bi nabral nekje med 5 in 6 kilometri. Ker sem se še vedno počutil čisto ok., sem nadaljeval. Naprej, da pretečem celotno pot. Del poti, ki me je vodil skozi skoraj popolno temo (robovi ceste so se še komaj videli), mi je vlil nove energije. Imel sem občutek, kot da sploh ne tečem, ali pa tečem na mestu. Neverjeten občutek.

Zadnji kilometer sem že čutil bolečino v nogah, ki mi je dala vedeti, da sem si zadal krepak zalogaj. Bil sem vesel, ko sem prišel na cilj in je moja ura pokazala čas 53 minut in 24 sekund. Ne glede na pretečeno razdaljo, sem bil zadovoljen in kar malo presenečen, da sem lahko tekel toliko časa, nepripravljen, po tako dolgi tekaški pavzi. Nisem pretekel 10,5 kilometrov in ne v takšnem vzdušju, kot bi ga doživljal na Ljubljanskem maratonu, a vseeno je to zame osebno bil podoben uspeh kakor pred enim letom v Ljubljani.

Entry Filed under: Jaz