Telefonski pogovor
Vsako jutro se malo pokličemo. Je kot nek jutranji ritual. Seveda, tudi Sara pri tem sodeluje (in skoraj vedno še Urban nekje v ozadju). Morda kdaj ne govorim dovolj razločno..
2 comments November 28th, 2008
Vsako jutro se malo pokličemo. Je kot nek jutranji ritual. Seveda, tudi Sara pri tem sodeluje (in skoraj vedno še Urban nekje v ozadju). Morda kdaj ne govorim dovolj razločno..
2 comments November 28th, 2008
Včeraj zvečer v kopalnici, ko sva pravkar končala z umivanjem zobkov..
Sara: “Sa’a mela atija”, in kaže na zobno pasto, ki NI otroška..
Jaz: “Sara, ta zobna pasta peče.. Bi poskusila?”
Sara: “Sa’a mela to.”
.. ji dam eno pikico zobne paste na jeziček in..
Sara: “Mmmmmmm… Dob’a je!”, reče čisto po štajersko.
Jaz: “Boš še malo?”
Sara: “To peče?”
Jaz: “Saj zdaj pa že veš. Meni se zdi, da malo peče.”
Sara: “Sa’a mami kazala.”
.. odhiti z zobno pasto v dnevno sobo k Urški, si je da malo na jezik in reče:
“G’ej, mama! Pečena sem!”
Add comment November 28th, 2008
Zakaj hotel dobi pet zvezdic?
Zakaj takšen hotel ne zasluži pet zvezdic?
Je pa bilo fajn.
1 comment November 26th, 2008
Namesto, da bi Urški za rojstni dan poklonil škatlico z darilom, sem ji zjutraj na mizo nastavil vrtnico in napisal kratko posvetilo. Zraven sem prižgal še dišečo čajno svečko in upal, da jo to medtem, ko se bom jaz vozil v službo, že privabi iz postelje. Prej kakor običajno je zazvonil telefon in vesel sem bil, da sem ji s tem vsaj za kanček polepšal dan.
Vseeno pa je manjkalo še nekaj. Podariti sem ji želel nekaj, kar si morda sama ne bi privoščila. Nekaj, kar bi spremenilo njen vsakdan z otrokoma v sproščeno in lahkotno preživljanje časa. Žal se je to zdelo skoraj nemogoče. Ne morem je kar nekam poslati. Osamljena si menda ne želi biti, drugega kakor sebe ji ne privoščim (ja, takšen sem), Urban pa je tudi še premajhen, da bi ga kar nekomu prepustili. Sicer pa ne vem, kdo bi bil pripravljen za cel dan ali celo nekaj dni imeti dva lumpa, kot sta Sara in Urban.
Malo sem razmišljal in se domislil. Pa si vsi skupaj privoščimo vikend nekje, kjer bo maksimalno poskrbljeno za naše udobje. Uf, kakšne cene! Urško imam rad, ampak tudi denarnico moramo predvsem zdaj, ko obnavljamo Hišo, spoštovati. Naletim na “ugodno” ponudbo hotela, ki ga krasi pet zvezdic in obeta nadvse prijetno vikend doživetje. Rezerviram. Z Urškinim očetom se dogovorim za izredno varstvo Jenny in prosim, da moja namera ostane presenečenje do konca.
V petek Urški pošljem mail s sporočilom v obliki PP prezentacije. Sporočilo je jasno: spakiraj stvari, ob 16. uri odrinemo. Več nisem napisal, niti povedal. Nekaj minut potem, ko sem ji sporočil, da jo čaka moje sporočilo, mi je vrnila nemi klic. Super, da je presenečenje zares presenečenje, ampak .. akhm.. nisem predvideval, da bo tudi sapo vzelo.
Ob 16:30 smo bili v avtu na poti proti “skrivni” destinaciji. Destinacija je bila vse bliže in kmalu se je za nas začel zares lep, prijeten in sproščen vikend.
4 comments November 25th, 2008
Vremenoslovci nam že nekaj dni napovedujejo prvo sneženje, a zaenkrat vsaj pri nas še nič ne kaže na to. Drugačna pa je slika, ki sem jo pravkar snel iz ‘neta:
2 comments November 24th, 2008
Urbana smo v soboto prvič zapakirali v Fredov obroč in ga splavili v otroški bazen. Poskus splavitve v veliki bazen ni uspel zaradi njegove reakcije na temperaturo vode. Ker je ta v velikem bazenu kar nekaj stopinj nižja in tudi za odraslega ob prvem stiku z vodo kar malo hladna, Urbanu ni bilo mogoče zmočiti več od prsta na nogi. Sicer je protestiral s svojim glasnim “Ueeeee”.
V malem bazenčku, ki je prav prijetno topel, pa je neizmerno užival. Prav tako tudi Sara. Njeno kopanje se je končalo s pošteno nagubano kožo in jokom, ker prostovoljno pač ni hotela iz vode. Lumpa mala!
3 comments November 20th, 2008
Zadnjič sem zapisal, kako je Sara olupila prvo mandarino. Ampak, če sadež olupiš, ga tudi pojej! Sara seveda ni olupila mandarine zase, ampak se je naredila zelo prijazno in lepo olupljeno mandarino ponudila Urški. Včeraj pa ji je Urška to vrnila..
Sari se včasih ob nohtih na prstkih odlušči kožica. Ta kožica ji potem ne da mira in tako dolgo prčka frčka, da si jo odtrga. Seveda potem na tistem mestu prstek boli. “Sara, to je zato, ker ne poješ dovolj vitaminov! Vitamini pa so v sadju. V mandarinah je veliiiiiiko vitaminov. Zdaj pa pojej ta krhelj mandarine.”, jo je včeraj prepričevala Urška in bila uspešna. Sara je pojedla CELE TRI KRHLJE.
Add comment November 20th, 2008
Že spet.. Blog se začasno seli na naslov: http://blog.vetrnice.si/tine.
Razlogi? Kaj pa vem. Eden od njih je ta, da je nov strežnik precej odzivnejši in zaneslivejši. Ker je potrebno preseliti še domeno zvitek.net, bo naslov do takrat spremenjen in takšen, kot sem ga zapisal. Sicer pa naj bi veljalo, da boste nanj avtomatsko preusmerjeni, če vpišete stari naslov (http://blog.zvitek.net).
Ja.. včasih je treba v življenje vnesti malo zmede, da ne nastane dolgčas.
Add comment November 17th, 2008