19 Comments Add your own

• 1. :zaspanka:  |  November 4th, 2008 at 13:34

  Joj, da bi se hitro pozdravila! In naj gre bolezen na prežo drugam, naj Saro pusti na miru!
  Midve drživa pestke, da bo kmalu dobro!

• 2. staša  |  November 4th, 2008 at 14:08

  Seveda niste krivi vi!! Sara sicer manj poje in je morda zato še bolj občutljiva. A v vrtcu pač ne gre drugače. Jaz dnevno poslušam podobne zgodbe.

  Za Jenny pa… kaj pa, če najdete zanjo rejništvo, pri katerem postavite pogoj, da se sem ter tja lahko obiščete? Ali bi bilo to še težje?

• 3. Tine  |  November 4th, 2008 at 14:12

  @:zaspanka: Hvala!

  @staša: Sara ne hodi v vrtec. Smo mislili “pavzirat” vsaj do konca leta, pa bi tako bilo v vrtcu prazno mesto, ki ga nihče ne bi mogel zasesti. Tako smo Saro izpisali in dali prednost nekomu drugemu. Seveda se kljub temu druži s kakšnim od odtrok še drugače, ampak je težko in tudi nesmiselno ugibati, kje bi afte staknila.

  Za Jenny bi itak najraje vedeli, da jo nekdo vzame v rejništvo oz. solastništvo, kot se temu menda reče. Čeprav je to lažje reči, kot storiti.

• 4. Urska  |  November 4th, 2008 at 15:51

  Se bom spet oglasila… pa ne mi zamerit… ampak ni uredu, da ima pes tako pogosto drisko. Mogoce ne bi bil odvec obisk veterinarja. In verjamem, da je tezko, s hiso, dvemi majhnimi otroci in ce ste vsi skupaj pogosto bolani, ampak ce je driska odvisna samo od tega, kar poje na tleh kar sama najde, bi ji to bilo treba nekako preprecit – se ne bi smela sprehajat sama okoli hise, ce je moznost, da kaj najde, ali mogoce nagobcnik?

  Solastnistvo je nekaj drugega. Ampak nima veze. Kje ste pa vzeli Jenny? Mogoce bi vam lahko njeni vzreditelji pomagali iskat nove lastnike?

• 5. staša  |  November 4th, 2008 at 16:51

  Urška, Tine piše predvsem o Sari… in jaz mu pravim, da ni kriv. Pri otrocih starši ponavadi drug drugega tolažimo, da nismo krivi, ker je sedaj toliko bolezni.

  Verjamem, da je pri kužkih podobno. Saj bi človek lahko morda veliko preprečil s popolno sterilizacijo vsega možnega. Ampak.. Verjemi, da pri tinetu podobno lepo kot za otročka, skrbijo tudi za Jenny, sem jo spoznala in je res negovana.

• 6. Urska  |  November 4th, 2008 at 18:01

  Nisem rekla, da je kdo kaj kriv… ali da je Jenny zanemarjena. Nisem imela sploh namena koga obsojat. Samo repliciram na tisto, kar je bilo napisano zadnjic in tokrat, brez zlih misli

• 7. tine  |  November 4th, 2008 at 20:59

  @staša: Malo si nam polaskala, a nede?
  @Urška: Tvoje razmišljanje je čisto ok. Ne morem trditi, da ima Jenny drisko vedno zato, ker kaj takšnega poje. To samo domnevam. Jenny doma hranimo le z briketi. Kadar pa je prepuščena sebi in se lahko prosto sprehaja okoli hiše, pa morda kje kaj najde. Prebava pri psih je pač veliko bolj občutljiva na spremembe v prehrani, kot je to npr. pri ljudeh. Če samo menjaš znamko briketov je že potrebno postopno uvajanje.

• 8. tine  |  November 4th, 2008 at 21:01

  Ja. Definitivno so afte. Le pravega povzročitelja je težko uganiti. Verjetno neke vrste virus.

  Revica ima čisto otečene ustnice in ima vso pikasto ustno votlino. Ker so afte tudi na jeziku, težko govori. S prstkom se le rahlo dotakne ustec in milo zajoka.

  Srce boli.

• 9. vsakdanjica  |  November 4th, 2008 at 23:50

  Tine, ko sem bila malo starejša od Sare (cca. v OŠ) sem imela pogosto afte zaradi uničene ustne sluznice od raznih sprejev proti astmi. Prekleto dobro vem kako to boli, sploh če so pikice še na jeziku. Bila sem tudi zelo neodporna. Ni blo druge kot dodatni vitamini, predpisani od zdravnika. Ko je v puberteti astma čudežno izginila in nisem uporabljala več sprejev so tudi afte izginile. Ampak koliko preberem tukaj Sara ne “dobiva” nič takega, kar bi ji uničevalo sluznico… Joj, bogica mala. Kar zmrazi me, ko pomislim na pekoče bolečine.
  Pri meni je vedno trajalo dober teden. Takrat sem jedla le jogurte, koliko sem pač lahko in mlačno juho, mlačen čokolino…V glavnem nič toplega, kislega, preveč začinjenega.
  Naj se piška mala čimprej pozdravi!

  Z Jenny ste bili kaj pri vetu? Mogoče ne bi bilo slabo kak pregled opravit.

• 10. Sebi  |  November 5th, 2008 at 7:24

  Nekateri psi so blazno dojemljivi. Moja je že en takšen primerek (če jaz bruham, bruha tudi ona, če se jaz slabo počutim, bo ležala z mano do nezavesti, itd). Mogoče organsko z Jenny ni nič narobe. Mogoče samo “po svoje dojema” Sarine probleme…
  Če je kaj takšnega pojedla bi mogla zadostovati kakšna tabletka aktivnega oglja, da veže “strupe” nase. Stvar je popolnoma neškodljiva.

  Želim, da vam spet posije sonček.

• 11. Tine  |  November 5th, 2008 at 8:04

  @vsakdanjica: Ne, Sara ne dobiva ničesar, kar bi lahko vplivalo na njeno sluznico. Prvič je zadeva trajala 5 dni, kar je dovolj, da pride do problemov zaradi dehidracije, če zaužije premalo tekočine. Hudo je, ko vidiš, da je lačna in kaže interes, da bi kaj pojedla, potem pa kakor hitro da kaj v usta začne jokati in izpljune (ker boli). Sara je še premajhna, da bi se zavedala, kako pomembno je popiti dovolj tekočine in morda kaj pojesti. Deluje le naravni obrambni mehanizem, ki pravi: če boli, ne draži.

  @Sebi: Jenny je sigurno zelo dovzetne vrste psička. Ja, se strinjam, je možno, da bi njene težave bile kako drugače, kot organsko pogojene. Aktivno olje je že večkrat dobila, tokrat pa kaže, da je zaleglo nekaj kapsul Linexa.

  Hvala za lepe želje!

• 12. vsakdanjica  |  November 5th, 2008 at 13:36

  Kako so Sarine afte?

  Včeraj sem pisala o tem, danes zjutraj pa sem se zbudila z razbolelim jezikom. Po res dolgem času sem nekaj fasala ob robovih. Boli full, govorim težko, jesti ne morem, zato še toliko bolj sočustvujem z vašo malčico.

• 13. tine  |  November 5th, 2008 at 17:55

  @vsakdanjica: žal mi je zate, vidim, kako neprijetno je to. S Saro bi lahko bili ena drugi v tolažbo.

• 14. Mojca  |  November 6th, 2008 at 0:35

  Tine, upam, da se zdravje v vaši družini kmalu izboljša. Ne morem si kaj, da ne bi tega zapisala, vsaj v razmislek, če ne drugega. Morda res ne bi bilo slabo, če Jenny poiščete nov dom. Takega, v katerem bodo z njo v dobrem in slabem. Psi so krdelna bitja, ki jim njihov trop pomeni vse na svetu. Odvisna so od njega in samo v tropu lahko živijo. Ko sprejmeš v družino psa, ga sprejmeš za vedno in v vseh okoliščinah. Dolžan si poskrbeti za njegove potrebe, pa če se ti življenje še tako obrne na glavo. Ni fer do psice, da vam je odveč, pa če je to ves čas ali le kakšen dan. Ni fer do psice, da bo po letih življenja v krdelu postavljena v boks. Čeprav psi niso ljudje, si ne zaslužijo slabšega življenja in so še vedno v prvi vrsti socialna bitja. Če ne morete poskrbeti za njene potrebe, si zdaj, ko še ne gori voda, vzemite čas in poiščite nekoga, ki bo lahko poskrbel zanjo in jo bo imel rad. Vztrajati v skupnem življenju iz sebičnosti ali ideje, da ji nikjer drugje ne bo lepše kot pri vas, ni fer do nje.

• 15. katarina  |  November 6th, 2008 at 1:21

  Jaz sem imela tudi težave z aftami, tako hudo sicer ni bilo, ampak dosti moteče, da nisem mogla normalno jesti hrane, včasih tudi govoriti ali pa igrati inštrumenta ne. Kakšne dve leti nazaj so mi rekli, naj poskusim iti do homeopatinje. Najprej sem rekla, da se tega ne bom šla, potem pa le popustila, ker so se mi afte pojavljale vse pogosteje, bile so vedno večje in dlje časa so trajale. Zdaj teh težav nimam več, včasih se mi pojavi kakšna drobna pa še ta le za dan ali dva. Tako, da vam predlagam, da se tudi vi obrnete na kakšnega homeopata, če bo šlo tako naprej. Sicer stane, ampak se splača. Lp

• 16. vsakdanjica  |  November 6th, 2008 at 1:48

  No jaz pa sem ugotovila, da vseeno to niso afte, kar sem fasala, ampak herpes. Četrtič v življenju, od tega drugič istočasno na jeziku in ustnici, kjer se mi je razbohotil sedaj v poznih večernih urah.
  Trenutno mažem ustnico z Sikapurjem, jezik pa z neko domačo žavbo.

  @Tine, ste že poskusili http://www.panakea.net/index.php?s=c&c=cikaflogo&p=gel&x=main ? Sicer ne vem, pa tudi piše nič ali se sme s tem pomagati tudi otročkom.

• 17. tine  |  November 6th, 2008 at 8:17

  Cikaflogo gel smo uporabljali, ko so se afte prvič pojavile. Bolečin ne lajša, morda pospeši celjenje. Je pa bilo mukotrpno ga nanesti, ker se je Sara zaradi bolečin na vso moč upirala (še preden smo se ustec sploh dotaknili).

  Uporabljamo nek lekarniški zvarek, ki malo omrtvi tkivo. Nanašamo ga na vatirani palčki s predhodnim nagovarjanjem in tako, da potem Sara palčko malo pocmuli.

• 18. tine  |  November 6th, 2008 at 8:40

  @Mojca: Verjemi, da se zavedam vsega, kar si zapisala, tudi strinjam se s tem. Povdariti pa moram, da imamo Jenny izredno! radi, nismo pa toliko sebični, da ne bi verjeli, da jo ima lahko rad še kdo. Oziroma, če bi že Jenny morala oditi k “rejniški” družini bi se zagotovo dobro prepričali, da ji bo tam le bolje in niti slučajno slabše. Ko sva se z Urško odločala za življenje s psom, sva se zavedala obveznosti, za katere sva pričakovala, da naju čakajo in jih sprejela z odgovornostjo. Res je življenje z Jenny bilo drugačno, kot sva ga bila navajena, a pozitivno. Bolj se je naše življenje spremenilo s prihodom Sare in Urbana. In tako kot paziva, da je Sara deležna dovolj pozornosti pred Urbanom, tako se tudi zelo trudiva, da je dovolj pozornosti deležna Jenny. Žal zanjo kljub temu ostane manj časa, kot bi si želela, še manj pa kot sva ga imela. Za dooolge sprehode, aktivnosti (agility), .. Tudi sprehodi z obema otrokoma, enim v vozičku in drugim, ki vedno izbira drugo pot kot tisto, v katero bi želel da gre, z Jenny odpeto ali na povodcu, so včasih težavni, a smo se tega že kar dobro navadili in ni več tak problem. Ampak to še ni razlog, da bi razmišljali oddaji Jenny. Problem je njena preobčutljivost, ki se včasih pokaže v obliki neobvladljivih drisk. Ne bom podrobno pisal o tem, kako je, če psu “vgre” sredi stanovanja in kje vse konča tisto, kar špricne iz njega. Ali pa na hodniku bloka, ali pa na očem sostanovalcev tik pred blokom. Kadar je Urška sama in z obema otrokoma doma, Jenny pa celo uspe popraskati po vratih, kar pomeni “sila je”, Urška ne more enostavno pustiti oba otroka v stanovanju in teči z Jenny ven. Če bi imeli možnost Jenny samo izpustiti pri vratih ven, bi to bilo veliko lažje (upam, da bo tako v Hiši). Če je razlog za Jennyine težave prehrana, jo bomo navadili na mešano hrano. Ampak spet si tega ne moremo privoščiti dokler smo v bloku. No, ne bom na dolgo in široko več o tem.. Bistvo je, da kljub vsej ljubezni, ki je imamo do Jenny in odgovornostjo, ki smo jo sprejeli ko smo se zanjo odločili, nismo mogli predvideti teh težav. No, strahu pred vsemi možnimi šumi, da ne govorim o pokanju v pričakovanju novega leta že en mesec prej, sploh nisem omenjal.
  Aha.. Ne strinjam se le s tem, da pes ne sodi v boks. Gotovo prej, kakor v stanovanje. Kar pa ne pomeni, da s tem več ne bo “del krdela” ali da bi bila v boks večino časa zaprta. Važno je, da je njeno bivališče (prenočišče) ločeno od našega. Trenutno pa te izbire itak nimamo.

• 19. Vesna  |  November 20th, 2008 at 8:37

  Moja izkušnja z aftami je takšna.
  To je samo nasvet, mogoče vam pomaga.
  Ko sem bila majhna, sem jih imela skozi.
  Tako, da se mi zdi, da sem se že kar malo navadila na njih. Zdravniki so nenehno govorili, da je to zaradi zmanjšane odpornosti. V najstniških letih pa sem naletela na brušuro, kjer je pisalo, da so afte posledica citrusov.
  Od takrat se jim izogibam. Kasneje sem ugotovila, da je vzrok za afte ravno v citrusih. Saj če pojem že en sam krhelj mandarine ali oranže jih dobim. Prav tako ne smem piti limoninega soka ali limone stisnjene v čaj, tudi ne smem piti cedevite. Nič v bistvu, kar vsebuje tudi pikico citrusov. V kolikor se pregrešim (ker imam pač rada mandarine) jih dobim. Enako je z mojim bratom. To metodo je preiskusila tudi moja teta in je tudi pri njej delovala.
  Torej je nekaj v ustni sluznici, ki ne prenaša citrusov.
  Vem, da znajo biti zelo boleče. Še posebej tiste od zadaj in tiste, ki se ti naredijo tudi v grlu.
  Ne vem, če bo pri vas delovalo. Vendar pa lahko poskusite – izgobibajte se vseh citrusov.
  Upam, da jih Sara ne bo imela pogosto.
  Lepo bodite. Upam, da se kmalu vidimo.

Leave a Comment

Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback this post  |  Subscribe to the comments via RSS Feed