Dobra za posrat

January 20th, 2009

Katera je dovolj dobra, da boste vanjo z užitkom opravili svoje fiziološke potrebe? Ali drugače, katera je dovolj dobra za posrat. WC školjka, mislim. Le ta še manjka za našo novo kopalnico (če odštejem tiste drobnarije, kot so dreko-čohec, podstavek za milo, obešala, ..). In kotliček, seveda. Ta sodi zraven. Kopalnico, ki jo trenutno uporabljamo, je Urškin oče dal prenoviti le nekaj let nazaj. Od takrat imamo “novo” školjko. Neko no-name, poceni. In čeprav je minilo le nekaj let (mislim, da tri), ta že nekaj časa ni več snežno bela. Kritični so predvsem robovi in dno, kjer se nabira vodni kamen pa mogoče še kaj drugega. Kljub temu, da je Urška res zelo skrbna, kar se čiščenja tiče. In tudi jaz sem kar občutljiv, kar se čistoče školjke tiče. Hja, pač nerad položim svojo rit tja, kjer je videti, kdo vse je pred tabo uporabljal isto školjko. Torej, poceni školjke je pač težje vzdrževati.

In kakšna naj bi bila “dobra” školjka?

Ja, vsak bo povedal kaj drugega. Prodajalci govorijo o tem, kakšna je glazura, koliko takšne in drugačne kemije je v njej, da potem drekci lepše spolzijo po površini, da se na njej ne nabira vodni kamen, nekateri celo govorijo o tem, da pri dobri glazuri uporaba dreko-čoheca skoraj ni več potrebna. A, ja? Škoda, da se školjk ne da preizkusiti, preden jih kupiš. Vsekakor bi se strinjal s tem, da se tam, kjer glazure na keramiki sploh ni, obloge veliko hitreje naredijo in jih je tudi težje (ali celo nemogoče) odstraniti. Takšne površine so hrapave in kar prosijo za obloge. Torej, dobra školjka bi naj bila v celoti oblečena v plast glazure. Tudi pod robovi in v odtočni cevi bi naj bila glazura.

Pomembno je tudi, kako je narejen kanal okoli roba školje, po katerem steče voda in školjko oplaknjuje. Nekatere školjke imajo ta kanal zaprt in vanj narejene luknje, po katerih voda potem izteka v školjko. Splaknjevanje pri takšnih školjkah je menda manj učinkovito. In tudi kanal je zaprt, zato ga je nemogoče očistiti. Druge školjke pa imajo te kanale širše ali ožje, globje ali plitkejše. Zopet stvar presoje vsakega posameznika posebej.

Kaj pa pokrov školjke? Hah! Tu so se proizvajalci straniščnih školjk zavarovali. Res, da se pokrov za školjko da kupiti za 25 EUR ali manj, a kaj, ko ima vsaka školjka drugačno obliko. In če želiš, da se pokrov školjki prilega, moraš kupiti originalnega. Čeprav so navadno originalni pokrovi “votli”, narejeni iz bolj ali manj cenene plastike, pa so zato tudi do nekajkrat dražji od tistih “univerzalnih”. Doma uporabljamo en tak “univerzalni” pokrov, ki je bil poceni in je super! Lepo se ga da čistiti, je udoben za sedet, nikoli mrzel (kot je velikokrat kakšna plastika). A kaj, ko skoraj ni mogoče dobiti malo boljše školjke, da bi tak pokrov nanjo pasal.

Odtok. Mi imamo odtok v tla. Kaj pa vem, je pač vodovodar tak nardil. Takrat o tem nismo posebej razmišljali. Sedaj pa ugotovim, da so školjke z odtokom v tla že skoraj prava redkost! Školjka mora biti stoječa in je ponavadi kombinirana (se da urediti oba odtoka). Nikakor pa ne moremo (logično) imeti “viseče” školjke. A hudiča, prodajajo se skoraj samo še te! Sploh, če gre za malo boljšo (dražjo) školjko.

Kotliček. Prvič slišim za “monoblok”. To je školjka z integriranim keramičnim kotličkom. Te so dražje, kot če kupimo navaden plastičen kotliček posebej k školjki. In tudi odtok potem mora biti približno “na-mero” odmaknjen od zida, da se školjko lahko montira. Ti integrirani kotlički so menda drugače kar kul, mehanizem se da enostavno menjati in je tudi zelo poceni (sam mehanizem). Skratka, enostavno in poceni za vzdrževanje.

Ok. Pa poglejmo, kaj bi radi. Celega premoženja za školjko ne bi rad dal, vseeno pa si želim takšno, da bom lahko na njej skoraj vsakodnevno našel tistih spokojnih nekaj minut, ko v miru prelistam še kakšno od aktualnih reklamnih tiskovin. Če pa pomislim malo nazaj, pa lahko rečem, da sem na školjki tudi že prebral kakšno knjigo ali celo naredil izpit. Torej si školjka vendar zasluži malo več naše pozornosti. Glazura naj bi bila po celi površini, luknjic v kanalu nočem, oblika mi je sicer ovalna bolj všeč, a bi bila okrogla bolj praktična, če bi nanjo pasal univerzalni pokrov. Kotliček bom kupil posebej, ker je cenejši.

V nedeljo se odpravimo v Bauhaus. Kar nekaj školjk je na izbiro, a nobena ni takšna, kot bi si želeli: ali ni glazirana, ali ima luknjice v kanalu, ali je ful predraga, ali pa je mišljena le v izvedbi monobloka. Najdeva primerno, tista pa nima odtoka v tla. Na voljo je le neka “no-name”, ki ima vse kar iščeva, a naju prodajalec opozori, da pri tej školjki ne moreva pričakovati neke kvalitetne keramike in glazure na njej  (po domače bi rekel, da se nanjo drekec rad prijema). Školjke ne kupiva.

Včeraj obiščem še: Merkur, Keor, Mavi. Nič od nič. Ko rečem, da iščem školjko, ki ne bi bila dražja od 100 EUR, naenkrat ni več izbire. Če ne bi videl na lastne oči, ne bi verjel, da WC školjka lahko komot stane tudi 350 EUR ali več!! Majke mi! Kličem mojstra, da mi da še kakšno ime trgovine. Grem v Granit Commerce. Zopet. Za 100 EUR, dragi gospod moj, je bore malo izbire. No, tudi njihovo skladišče je bolj kot ne prazno. V njem ni ene školjke z odtokom v tla, razen enega monobloka. Se pa spomnim, da sem videl eno školjko v salonu, čeprav kar drago. No, ja. 100 EUR. “Aha, saj res, ta bi tudi bla”, reče gospa prodajalka. “Lahko vam dam še nekaj popusta. 10 %!” .. Hmm. “Kaj pa pokrov?”, vprašam. Ta je imel na sebi ceno 68 EUR!!! “Ja, to pa je tako, da paše le ta pokrov. Vsaka školjka pač ima svojega. Je pa ta pokrov ABS.”, učeno pove. ABS? WTF??? Saj ne kupujem avta! Potem gospa dvigne pokrov in ga kar iz iste višine spusti. Malo pomežiknem, ker sem pričakoval, da bo “tresnilo”. A lej ga zlomka, pokrov se na pol poti skoraj ustavi in potem lepo počasi in nežno nadaljuje svojo pot dokler se popolnoma ne prileže školjki. Uau! Zato 68 EUR! Zdaj mi je jasno. Too much! “Akhm.. Na pokrov imate tudi popust. Vam dam še 3% zraven za gotovino, torej bi vas prišlo nekaj čez 140 EUR”. Ja, brez kotlička. Hmm.. Školjka je res kul. Pokrov še bolj. Za 20 EUR več bi pa že dobil tisti monoblok spodaj, kjer pa je školjka manjša, sicer vredu, malo čudno okrogla in s hudo običnim pokrovom, ki ga pa zaradi njene oblike ne morem zamenjati. Hmm..  pokrov, ki ga gledam, je res kul. Sara sicer doma zelo lepo zapira pokrov. Nič treskanja.. Ampak .. Če je pa kul! Bo prej obratno. Se bo potem doma navadila, da pokrov ne treska, pa bo drugje školjko razbila, ha, ha.. Školjka mi je tudi všeč. Ima vse, kar imajo veliki, je ovalne oblike. Težko se odločim. Urška prav tako. Če gledam samo školjko in njeno ceno, takšne res ne bi nikjer dobil ceneje. Nič, vzamem.

Danes se začne polagati keramika v kopalnici. Tudi bana je včeraj prišla s pošto, tako da je sedaj vse pripravljeno. Ko bo kopalnica gotova, pa brž testirati. Meddrugim, seveda, tudi školjko. In če drekec pekec ne bo polzel tako kot mora, jo nesem nazaj (pokrov pa obdržim)!

Entry Filed under: Bodi naš dom