
Nakup kuhinje
February 24th, 2009
Kupovanje kuhinje je bil pravi mali projekt. Danes je na slovenskem tržišču prisotnih že kar veliko proizvajalcev kuhinj, navsezadnje imamo tudi precej domačih. Prodajalci imajo v tem času polno oglaševalskih akcij, kjer za nakup kuhinje ponujajo super mega oh in ah popuste.
Obisk ene prodajalne lahko vzame tudi dve ali celo tri urce časa. Prodajalec izriše prostor po danih merah in vanj začne postavljati elemente, aparate. Šele po dveh ali treh takšnih obiskih smo prišli do optimalne postavitve, za katero je potem bilo treba dobiti najboljšo ceno in hkrati strmeti k ustrezni kvaliteti.
Izklicne cene kuhinj se med seboj precej razlikujejo in ni nekega pravila, da je boljša kuhinja tudi dražja. Določen proizvajalec morda prav v tem času ponuja ugodne popuste, seveda ob določenih pogojih, in če so pogoji izpolnjeni, lahko prideš do kuhinje višjega cenovnega razreda za ceno kuhinje nižjega razreda. Lahko je tudi tako, da je cena za kuhinjo določenega proizvajalca višja od konkurenčnega proizvajaca, a bo prodajalec ponudil popust na gospodinjske aparate. Zato nas je zanimala končna cena – vključna z aparati. Čisto mogoče je tudi, da pri enem prodajalcu iztržiš boljšo ceno kot pri drugem za istega proizvajalca.
Aha! “Iztržiš ceno”. Ja, pri kuhinjah se še vedno baranta. Ne veliko, a se. Posebej je treba povdariti, da lahko plačaš 100% avans in da zato pričakuješ dodatni popust. Smiselno se je sklicevati na konkurenčne ponudbe. Prodajalec bo mogoče ponudil slabši set aparatov, da bo dosegel nižjo ceno za kuhinjo. Tudi tu je potrebno biti previden. Vsak hvali tisto znamko aparatov, na kateri ima najboljše rabate. Veliko se da prihraniti pri prevdarni izbiri elementov. Nekdo bo zahteval kar precejšnje doplačilo za dolge ročaje, drugi jih bo dal “zastonj”. Nekdo bo pripravljen opremiti predale za pribor z razdelilnikom, drugje bo treba doplačati (magari nekaj 10 EUR).
Pri kuhinjah kot so Svea, Marles, Gorenje me je motilo to, da je potrebno najprej izbrati model kuhinje in določen model je navoljo samo v eni, mogoče dveh barvnih kombinacijah. Drugje lahko izbiraš poljubne kombinacije iz različnih cenovnih razredov (obdelav). Spona, ki dela “kuhinje po merah”, je imela daleč najvišjo ceno za naš sestav, material pa navaden iveral z ABS robovi. Naštepali so polno doplačil, npr. doplačilo za odpiranje enega zgornjega elementa na preklop bi bilo cca. 170 EUR, če se ne motim. Prav tako doplačilo za mehko zapiranje predalov, ki ga imajo že v osnovi vsi proizvajalci kuhinj. Da ne omenjam nesposobnega “prodajalca”, ki je delal izris v DEMO programu in en kup njegovih sodelavcev, ki se je v pričo naju prepiral o tem in onem. Ni mi jasno, kdo sploh kaj kupi pri njih. Mene tam več ne vidijo.
Ena in ista kuhinja se lahko prodaja pod različno blagovno znamko. Proizvajalec, tovarna, vse je isto, le tržno ime drugačno (Noblessa in Nobilia). Tudi Wellmann in Alno sta kuhinji istega koncerna, a je prva nekoliko nižjega cenovnega razreda.
Vtis naredijo tudi prodajalci sami. Razlika je že v tem, koliko pozornosti vložijo v natančen izris prostora. Jasno je namreč, da človek dobi veliko bolj čisto sliko, če so v prostoru vrisane tudi vse odprtine, okna, vrata, radiator npr.. O Sponi sem že napisal in napisal bom samo še tokrat: totalna ničla! Še posebej so se potrudili v Hiši Kuhinj, Rutarju in GAju, tudi prodajalca v IlAmbienti in Merkatorju sta bila precej korektna. Gospa v Brestanovi (center Jager) je bila sicer prijetna in komunikativna, a bi morala biti malo bolj vešča programa za izris. No, tudi ti računalniški programi se med seboj razlikujejo, saj ima skoraj vsak proizvajalec svoj program. Program, ki ga po večini uporabljajo slovenski proizvajalci kuhinj izgleda precej preprosteje in je veliko manj napreden od programov nemških proizvajalcev.
S vsemi ponudbami v roki sem prišel do prvih zaključkov:
- slovenski proizvajalci niso nič kaj ugodnejši od tujih, nič bolj ali kvečjemu manj kvalitetni, roki dobave pri njih pa celo daljši
- popusti so relativna stvar, tako sem dobil enako ceno za enak sestav, nekje s 56% popustom!, drugje 30% popustom
- kuhnje se ne prodajajo brez dokaj visokih popustov, sicer bi cena enega izvečnega predalnika dim. 90 cm bila krepko čez 1000 EUR (bruto cena proizvajalca, kao)
- orientirati se je treba na ceno kuhinje z aparati (nekje dražja kuhinja pa visok popust na aparate)
- ne pozabiti na dodatke (ročaji, regalčki, razdelilniki, ..)
- različni ponudniki kuhinj zastopajo različne poroizvajalce gospodinjskih aparatov, cene med aparati so lahko visoke (npr. nekje je najcenejša napa 250 EUR, drugje 100 EUR)
- niti blizu več SPONE, potrata časa!
Najboljšo ponudbo in tudi dober vtis sem dobil pri GAju za kuhinjo znamke Noblessa. Motilo me je le to, da imajo te kuhinje nekoliko slabše okovje. Ja, najbolj znano okovje za kuhinje naj bi bilo okovje Blum. Nekako tako, kot WinkHaus pri oknih. Zato je lahko kuhinja nižjega cenovnega razreda sicer kvalitetna, a cenejša, ker uporablja cenejše okovje. Nekateri prodajalci celo trdijo, da imajo njihove kuhinje vgrajeno Blum okovje, pa to ni res, čeprav okovje na prvi pogled izgleda enako. Wellmann kuhinja pri Hiši Kuhinj je bila druga zanimiva ponudba, predvsem cenovno in te kuhinje imajo Blum okovje. Motilo me je to, da zgornji elementi niso mogli biti v višji izvedbi in s preklopnim zapiranjem, torej bi moral izbrati nekoliko nižji element (ena, namesto dve polički). Poleg tega imam kolega monterja, ki mi je bolj priporočal drugo znamko. V IlAmbiente so bili neomajani pri ceni. Bi bila sicer nekoliko nižja, ker smo kasneje zamenjali en element, a še vedno nad ostalimi.
No, nazadnje sem šel v Rutar. Zloglasni Rutar, ki sem se ga na široko izogibal zaradi vsem znanih slabih izkušenj z njimi. Skoraj vsak, ki je tam kaj kupil, ima za povedati kaj čez njih. Hec je bil v tem, da so imeli tisti dan v ponudbi kuhinjske stole za 20 EUR / kom kar je zelo dobra cena. Šel sem jih pogledat. Ko sem pa vstopil v trgovino, pa sem se najprej odpravil na oddelek kuhinj. Zastopajo kar nekaj firm in imajo od vseh obiskanih prodajaln največ razstavljenih kuhinj. Tako lahko dobiš nove ideje ali primerjaš med seboj različne načine obdelav v različnih cenovnih razredih. Prodajalec je bil prijazen, ustrežljiv, takoj se je lotil izrisa, lotil se je natančnega izrisa prostora. Postavitev je takrat že bila jasna, zato je kuhinja hitro nastajala. Tudi vzorca (Noche / Vanila) sva z Urško še prej določila. Ko je bilo vse tako pripravljeno, me je prodajalec sam vprašal, če že imam kakšno ceno v mislih. V mapici sem imel ostale ponudbe, a jih nisem izpostavljal. Jasno sem povedal, da imam ponudbo za enako postavitev konkurenčnega proizvajalca za 3.500 EUR vključno z aparati. To je bilo dovolj, da je prodajalec poklical sodelavca, vodjo prodaje. Ja, v Rutarju je tako. Dokler se pogovarjaš z osebo v beli srajčki z rdečo rutico, se ne pogovarjaš o ceni. Šele ko pride urejen gospod v temnih hlačah in dragem puloverju, je čas za pogajanje o ceni. Ta gospod se je vljudno predstavil in se lotil natančnega preučevanja konfiguracije. Sledilo je dolgo in mučno preračunavanje, pogajanje o izbiri aparatov (tu sem vztrajal pri Bosch pomivalnem stroju in Electrolux ali Bosh kompletu pečica / plošča, napa ni bila pomembna). Z Bosch aparati vred smo končali pri ceni 3700 EUR, kar je bila najugodnejša ponudba. Oba predalnika so nam opremili z razdelilniki za pribor, dobili smo tudi boljšo napo kot drugje. Le predviden čakalni rok je bil 6 tednov namesto 4, kar pa me niti toliko ne moti, saj imamo še veliko za postoriti preden bo hiša nared za opremljanje. Seveda sem jasno povedal, da ne pričakujem nobenih zapletov pri dobavi in prodajalec je zatrdil, da imajo z Nobilio dobre izkušnje, da ni zaostankov in tudi nobenih problemov pri reklamacijah. Težave “Rutar” naj bi izvirale predvsem iz programa oblazinjenega pohištva. Dobila sva tudi 5 let (proizvajalčeve!) garancije na kuhinjo in 5 let garancije na vse Boscheve aparate.
Popoldan sva se z Urško vrnila, se dogovorila še za nekatere podrobnosti in pdopisala pogodbo. Dodala sva še 6 stolov po akcijski ceni in vplačala 40% avansa. Tako, kuhinja je naročena in srčno upam, da bo Hiša čez 6 tednov nared za montažo.
Na spletni strani si lahko sami naredite izris kuhinje, a je program malo omejen. V naši kuhinji ni vrat in oken, so samo zidne odprtine. Kuhalna plošča je na drugi strani, postavljena na široki (90 cm) predalnik. Zgornja elementa sta v barvi lesa. Napa je navadna.
Entry Filed under: Bodi naš dom


5 Comments Add your own
1. Marjetica | February 24th, 2009 at 16:30
Uf, Rutar? Grdi spomini, grdi spomini.
No, saj dokler je vse ok, je pač vse ok. Če se pa kje zatakne, pa ni več ok. Ne bi vaju rada z Urško prestrašila, ampak mi smo z Rutarjem dokončno opravili. Pa pika.
Kaj bi raje brala, zgodbo o kavču ali zgodbo o kuhinji?
Verjetno bo zgodba o kuhinji tokrat primernejša. Torej, ob nakupu stanovanja sva z vd možem naredila celo turnejo po prestolnici in iskala najkakovostnejšo kuhinjo po zmerni ceni. Na koncu naju je prepričal prodajalec v Rutarju in naročili smo eno izmed Dan Küchnovih.
Čudno je bilo že to, da sem se za dostavo in montažo dogovarjala čisto s tretjimi ljudmi. In nič se ni dalo zmenit – gospod (bil je samo eden), je pač prišel, ko je prišel, naj ga pač čakamo doma. Ura ni njegov gospodar.
Ko je ta gospod prišel, je s polžjo hitrostjo nosil gor k nam elemente. Spodnje je sestavil, zgornje omarice za silo obesil na steno (pritrdil jih ni). Potem pa je ugotovil, da je pult rezan napačno – rez pač ne more iti čez umivalnik.
Kdo je to zakrivil, še vedno ne vemo, ker iz načrta ni razvidno. Dejstvo je, da je ta gospod isti trenutek, ko je ugotovil, da to ne štima, odkoroakal iz stanovanja in se je za njim izgubila vsaka sled. Naj to opravimo v Rutarju, on je samo privatnik.
OStala sva v stanovanju z napol zmontirano in torej nefunkcionalno kuhinjo. Gospod, ki nama jo je prodal, ni delal več tam. V marketingu (kjer sprejemajo reklamacije), so si me podajali sem in tja. Čakali smo in čakali pult, en teden, dva, osem tednov, nič. Midva pa v stanovanju brez kuhinje. Jaz noseča.
Potem je v marketingu padla ideja, da bodo šli pač po en pult v Obija in nam ga bo nekdo zmontiral. HAlo?! Le zakaj sva midva DRAGO plačala Dan Küchnovo kuhinjo?! Po pult v Obija bi šla lahko sama.
Edina sreča v tej zgodbi je ta, da sem jaz novinarka in da sem takrat za enega od psrednjih časopisov “pokrivala” področje potrošnikov. In da sem bila v izjemno dobrih odnosih z ljudmi na Zvezi potrošnikov in na tržnem inšpektoratu. In da sem imela tako močno voljo in živce, da sem z mirnim glasom svoje zahteve vsak dan znova po telefonu sporočila direktorju marketinga.
In potem, ko se je zadeva vlekla že doooolgo, sta prišla dva nova gospoda s pultom. In ga zmontirala in šla.
Zgodba s kavčem, ki je k nam prispel raztrgan, zamenjati pa ga niso hoteli, pa se je potem še vlekla. Hoteli so mi ga odpeljati na šivanje nekam v Nemčijo, jaz pa sem vztrajala in se sklicevala na ZAkon o varstvu potrošnikov, da želim novega, ne zašitega. Zavrnila sem vse darilne bone, ki so nam jih pošiljali v opravičilo in čez mnogo dni in spet mnogo pogovorih z direktorjem marketinga, tržnim inšpektorjem in pravniki na ZPS smo ga dobili. Nov kavč. Nič raztrgan.
Vsekakor vam želim veliko več sreče z Rutarjem, kot smo jo imeli mi!
2. Maja | February 24th, 2009 at 20:30
Hej Tine, tudi jaz sem slišala od kolegic slabe izkušnje- pa mislim da tudi preitravajo pri ceni. Ta ki je nama delal kuhinjo je delal pri Sponi zdaj pa je šel na svoje- je povedal da Rutar presneto nabija cene- njegova stranka je šla z izrisom kuhinje ki jo je on naredil še k Rutarju vprašati za ceno. Kolega je dal ceno 4000 €, pri Rutarju so ji dali ceno 7000 €. Nama jo je tudi naredil sicer je majhna, in sva plačala 1000€ plus pečica in steklokeramična plošča. Ampak najina kuhinja je ful mini mni…
Upam da bosta imela srečo in da bo vse tako kot sta si zamislila… če bi prej vedela bi vama predlagala da se mogoče na njega obrneta vsaj toliko da vidita koliko bi vama on zaračunal.
Lp Maja
3. tine | February 25th, 2009 at 0:29
Ne pričakujem, da se ta avantura ne bi mogla nadaljevati. Rizika, da gre kaj narobe, se zavedam. Kljub občutku, da je trgovec bil iskren in korekten. Smo pač prišli na sprejemljivo ceno, nižjo kot drugje, za dokaj dobro konfiguracijo. Trgovec je zatrdil, da s kuhinjami Nobilia ni težav in da bi dobava morala potekati po pričakovanjih. Bom videl, kako bo z monterji, ko in če kuhinja pride.
@Marjetica: Verjemi, da se tudi jaz z užitkom poigram z njimi, če mi le z repkom pomigljajo.
4. barbara | February 25th, 2009 at 10:59
Kaj pa hladilnik?
5. Tine | February 25th, 2009 at 11:32
Hjeeeeej… Na to smo pa čisto pozabili …
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed