Peljemo se

February 16th, 2009

V soboto sem prodal avto. Zanj sem dobil toliko, kot bi bilo realno pričakovati, ne pa toliko, kolikor bi si sam želel. Sem pa zato dobil še drug avto. Prijazen par se je zaljubil v C-MAXa po 10 letih vožnje s Fordom Mondeom l.95. Tako smo zamenjali. Spet smo pri Mondeu. Karavanu. Star je, star. Vendar še vedno solidno vozen in prostooooooren. Naj le bo čimdlje tako. Dlje kot bo avto vzdržal, boljšo kupčijo sem sklenil.

V soboto sva še zadnjič bila skupaj. Bil sem nervozen. Zdelo se mi je, kot da se to ne dogaja. Končno smo spet imeli vredu avto, zdaj ga, še praktično novega, prodajamo. A enako slabe volje sem bil tudi zato, ker bi se sicer vsa dela na hiši morala ustaviti. In to ne daleč do tja, ko bi se lahko vselili. Tako smo se s prodajo avta rešili enega bremena. Vsega denarja ne bomo potrošili. Ne smemo. Še vedno moramo računati na to, da se kaj kmalu lahko zgodi, da bomo denar potrebovali še za kaj drugega kot hišo.

Danes se moram dogovoriti z mojstri za še vsa potrebna dela v hiši in končno ceno do vselitve. Morda bomo le kaj morali sami storiti, če zato privarčujemo kakšen znatnejši EUR. Če bo vreme dopuščalo, bi lahko ta teden uredili drenažo. Brez hidroizolacije, žal. In takoj ko bo napoved obetavnejša in temperature višje, moramo hišo obdelati še iz zunanje strani. Tisto najnujnejše še pred vselitvijo, saj ne nameravam v hišo vstopati iz blata. Čaka nas tudi izdelava boksa za Jenny. Ja, draga moja Jenny, odklinkalo je tvoje stanovanjsko razkošje. No, no.. Na toplo te bomo že še kdaj pa kdaj dali.

Novim zmagam naproti ..

Ena izmed obsežnejših akcij bo tudi lov na kuhinje. Mere sem že pripravil (Google SketchUp).

Entry Filed under: Družinske