Naš novi dom

April 28th, 2009

V nedeljo zvečer smo z izjemo Sare preživeli prvo noč v našem novem domu. Sara je bila v varstvu pri Omi in Oma je vztrajala, da pri njej tudi prespi. Tudi Urban je sicer bil v celodnevnem varstvu pri babi Esi, a je seveda prespal z nama. Lepo skopan, dišeč, mehki .. mmm .. babi Esa ga je fino pripravila na spanje. Sara je potem še drugi večer prespala pri Omi in je tako šele danes pozno popoldan prišla prvič v hišo po vselitvi. Zdaj že sanja .. Nodija? Jenny? Urbana? Omo? Avtomobilčke? .. Ni se mogla odločiti kaj bo danes sanjala. Žal mi je, da nisem mogel v celoti posneti njenega navdušenja, ko je prišla .. ja, zdaj že lako tako rečem .. domov. “Kak je tu vse lepo!”, je bila navdušena še preden je vstopila v edini koliko toliko urejen prostor – spalnico. Očitno so bile na kup naložene škatle v dnevni sobi dovolj zanimive. Seveda se je tudi njene čisto prave velike postelje razveselila. Spet. Postelja je namreč bila postavljena v spalnico že teden dni pred vselitvijo. Norela je, skakala, glavo potiskala v blazino, kričala od navdušenja. Lepo je videti otroke, ko so srečni, še lepše, ko to znajo tako iskreno pokazati, da bi že skoraj lahko rekel, da se pačijo.

Skratka .. Preseljeni smo, še vedno pa ne vemo kam s vsemi stvarmi, ki smo jih prinesli iz stanovanja. Če se pred vselitvijo mislil, da bom 20 kartonastih škatel več kot dovolj, lahko zdaj rečem, da jih bilo premalo. Še vedno imamo v stanovanju nekaj stvari, ki jih moramo pripeljati. Veliko vsega smo pometali proč, marsikaj novega bomo še potrebovali. Ker je nekaj pohištva iz stanovanja bilo izdelanega “po meri”, zdaj ne vemo kam znjim (nam nikamor ne paše). Čakamo, da dobimo dnevni regal in vanj zložimo predvidene stvari. Dokler ga nimamo, bodo te stvari morale čakati v škatlah.

Imamo en TV program (POP TV), ki ga sprejemamo s sobno anteno. SLO1 in SLO2 sta slabe kvalitete, več ne dobimo. Telefona ni, internet le tako tko zdaj, preko mobilca.

Kljub utrujenosti se počutimo vedno bolje. Mene je zdelal prehlad. Sem brez glasa in pri selitvi sem bil bolj v vlogi demonterja – monterja, medtem ko so ati, Nevenka in atijev kolega Branko prav udarniško nosili pohištvo, škatle in vsto drobnarijo iz 3. nadstropja v kombi in potem iz kombija v hišo. Zares kapo dol in še 1x hvala!

Gogi mi je pomagal sestaviti veliko spalnično posteljo, z Urško sva sama sestavila vele-omaro, z Alešem sva sestavila jedilno mizo in za silo nekaj tistega pohištva “po meri”, da zdaj lahko na enem od elementov stoji TV. Dobrodošla pomoč!

Prva noč je bila neprespana. Urško je ali zbujal Urban, ali pa enostavno ni mogla spati, ker (pravi) ji ne ustreza, kako je postavljena postelja. Jaz nisem spal zaradi res bolečega grla in polnega nosa. Druga noč je že bila lažja, zdaj smo pred tem, da preživimo še tretjo.

Imeli smo nekaj težav z ogrevanjem, danes, ko sem prvič zakuril na drva. Na srečo sem uspel dobiti mojstra, s katerim sva kmalu skupaj ugotovila, da sem pri inštalaciji zamenjal dve žički na motornem pogonu za preklopni ventil. Potem je še očistil in nastavil oljni gorilnik, zamenjal oljni filter in šobo ter izmeril dimne pline. Zdaj je vse tipi-top in lahko se ogrevamo brez skrbi.

Upam, da kmalu se kmalu ustalimo, da dobimo še tiste manjkajoče kose opreme, uredimo okolico in še in še .. Najpomembneje je, da se že zdaj dobro počutimo in jaz verjamem, da se bomo samo še bolje – kljub vsemu.

Približno polovica paketkov, ki čaka na selitev

.. že v Hiši

Entry Filed under: Bodi naš dom, Družinske