Utrnjena misel
April 2nd, 2009
Ko je Urška bila noseča, pa tudi že pred tem, sem včasih razmišljal .. nekoč bo ob meni nekdo, ki mi bo pomenil več od česar koli drugega na svetu, ki bo s svojim življenjem dal mojemu življenju novo dimenzijo. To bo moj otrok. Takšna misel se je takrat zdela zelo utopična. Le kako bi si lahko predstavljal njegovo podobo? Njegov glas, vonj, mehkobo kože, .. Ne zdi se dolgo nazaj, ko sem se ukvarjal s temi mislimi, danes pa bi se mi življenje s Saro in Urbanom lahko zdelo samo po sebi umevno. Pa se mi ne. Vsakič, ko se spomnim na niju, se zavem, koliko mi pomenita, kako rad ju imam in kako hvaležen sem zanju.
Entry Filed under: Princeska, Veliki mali
4 Comments Add your own
1. Sebi | April 3rd, 2009 at 6:40
Včeraj sta bila pa oba (Urška in ti) nekako…. Hmmmm. Raznežena? Lepo!
2. twini | April 3rd, 2009 at 6:52
Poznam občutek. Meni se še zdaj dogaja, da ju pogledam pa ne morem verjet, da sta to moja otroka in čustva, ki jih imamo starši do otrok so res tako močna, da si jih prej preprosto ne znaš predstavljati…
3. fotr | April 21st, 2009 at 15:53
Pravijo, ko imaš otroka, del srca hodi izven tebe. Pa naj gre še tako daleč..
4. fotr | April 21st, 2009 at 15:56
“1. Sebi | April 3rd, 2009 at 6:40
Včeraj sta bila pa oba (Urška in ti) nekako…. Hmmmm. Raznežena? Lepo!”
Sara, Urban,… tako se začne, ko si raznežen !
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed