Končno spet TV

May 11th, 2009

V četrtek, prejšnji teden, smo dobili dnevni regal. Po Sarinem pregledu pri dermatologinji, kjer smo bili zaradi nekaj lišajčkov po koži, ki so itak že sami od sebe izginili, smo se odpeljali v Lesnino in tam naložili šest kartonastih paketkov. Kak fajn, da imamo karavana in kak fanj, da smo prav takrakt imeli še maminega malčka v izposojo. Lepo naloženi smo se odpeljali domov.

Regal, kot je bil razstavljen v trgovini
(+ : cena, prostornost; – : kvaliteta obdelave robov, bele fronte)

Žal sem šele zvečer imel nekaj časa, da sem se lahko lotil sestavljanja regala. Najprej pa je bilo potrebno iz dnevne sobe premakniti en element, na katerem je stala tudi TV. Vse skupaj (vključno s TV) sva z Urško spravila v kotlovnico. Element za stalno, TV začasno. Potem sem odprl prvi paket, razložil deske, izsipal vrečko z vijaki v eno manjšo škatlico in začel sestavljati. Najprej omarico s predaloma. In je trajalo. Do pozne ure, ko sta Sara in Urban že sladko spala in ko je tudi mene že zmanjkovalo med samim šraufanjem.

Spet sem nadaljeval naslednji dan. Kolikor je pač čas dopuščal. Kar nekaj dela je s tem. Pa še vsak kos posebej sem lepo pošprical s čistilom za les in ga lepo zloščil, preden sem ga uporabil. Šele včeraj popoldan sem namontiral zadnji kos. To je bila vitrina, ki jo je bilo potrebno obesiti na zid. Veliko časa mi je vzelo še nastavljanje vrat in “premik” sobne enote za regulacijo ogrevanja. Ta je bila postavljena levo od stikala za luč na steni, kjer je sedaj regal. Je pa regal hudo dolg in bi sobno enoto popolnoma prekril, saj pride čisto do stikala. Jah, nič. Malo poštemat zid, nardit utor za nov kabelček, tega v dozi zvezati z obstoječim, ga položiti v utor, zagipsat, pokitat, pobrusit, pobarvat, prvič, drugič. Med vsemi fazami je potrebno še čakati, da se material posuši, dokler pa vse ni bilo gotovo, pa regala nisem mogel postaviti ob zid (oz. nadaljevati s sestavljanjem). Morda bi vse skupaj trajalo še dlje, če mi ne bi pomagala Sara. Iskala je vijake, mi podajala orodje, celo privila je nekaj vijakov tako, da sem jaz držal mašinco, ona pa gumb.

Ves ta čas je TV lepo čakala v kurilnici. Občasno se je Sara spomnila in malo povprašala, kdaj bo spet televizija. Tako je bilo tudi v soboto, ko sem jaz izkopaval zemljo za nasutje kjer bo terasa, Sara pa je sedela na svojem stolčku in imela dovolj časa za razmišljanje:

Sara: “Ati, kdaj bo spet televizija?”
Ati: “Bo, Sara, bo. Ati mora najprej sestaviti pohištvo, veš?”
Sara: “Joj, joj, ati. To ni dobro.”

A bi to naj vzel kot grožnjo? Kakorkoli, potrudil sem se, da je včeraj zvečer TV končno dobila prostor na novem regalu in da je Sara lahko šla spat z obnovljenimi vtisi iz risanke gasilca Florjana.

Lahko pa rečem, da v teh treh ali štirih dneh Sara ni imela nobene “krize” kar se TV in risank tiče in je daleč od tega, da bi bila “odvisna”. V soboto zvečer je tako kar sama vzela špansko pobarvanko (pobarvanka iz “pouka” španščine v Cici delavnicah), se vsedla k svoji mizici in začela barvati. Vmes je malo spraševala, ponavljala (menda) španske besede, kaj vprašala in vsakih 45 sekund rekla “Ati, glej!”. Pobarvala je papigo in ribo tako natančno, da me je resnično presenetila. Papigi je po trebuhu narisala pike, perje pobarvala z različnimi barvami, skratka, neverjetno! Moram sem kakšno slikico prilepit. Za spomin.

Tudi brez TV znamo preživeti, z njo je pač malo .. lepše?

Entry Filed under: Princeska