Pozna ura

June 17th, 2009

Sari je prišlo že preveč v navado, da se vsak večer, ko je treba spati, vstaja iz postelje in prihaja iz spalnice. Res je malo nerodna situacija, ker so spalnična vrata odprta, v dnevni pa TV in midva z Urško. Če vrata zapreva, je jok, da jo je strah teme itd .. Tako se vsak večer bockamo, da naj odide nazaj v svojo posteljco. Ona pa polna izgovorov: da mora lulat, da je žejna, da bi se “malo caltala” ipd. Potem kakšnih 100x izrečemo: “Sara, pojdi nazaj v svojo posteljo!”

Včeraj, po tistem stotem “pojdi v posteljo”, je res končno zavladal mir v spalnici. Sara se je umirila in bo vsak čas zaspala. Ura je bila približno 22:15. Z Urško gledava večerni dnevnik. Kar naenkrat pa se med spalničnimi vrati in nama prikaže ena mala pojava, ki samo stoji na mestu ima rahlo sklonjeno glavo in čisto pri miru zre v naju. Sara. “Pojdi nazaj v posteljo,” izrečem sto-prvič. Ne, da bi se premaknila, odgovori, skoraj nerazločno, čisto potiho: “Na kavc pidem, se caltat k mami”.

jaz, zelo razločno in počasi, malo strogo: “Sara? A ti veš, koliko je že ura?”
Sara: “Nimam u’e.”

.. in se je prišla k nama caltat, dokler vsebina na TV ni bila taka, da je bilo še iz tega razloga bolje, da jo je Urška odnesla nazaj v posteljo.

Entry Filed under: Princeska