
Se bova vzela?
June 30th, 2009
V soboto je bil velik dan. Gospodična Švikart je postala gospa Poglajen. Gospodič Poglajen pa gospod. Mož in žena. Zakonca. Vse v manj kot letu dni: hiška, poroka, Mojca je na poti in jo vsi že nestrpno pričakujemo. Miran ji bo za botra, mimo tega ne bo šlo, je večkrat povdaril na poroki. Jaz z njim držim.
Še pred letom dni bi rekli, da se hecamo, če bi se tako pogovarjali. A se je vse to zares zgodilo. Goranu in Valeriji lahko le čestitamo in jima zaželimo, da si uspeta ustvariti čudovito družinico, kjer ljubezni naj nikoli ne zmanjka.
A kot je na porokah običaj, je treba zagotoviti kontinuiteto. Okoli polnoči nevesta zaluča šopek v gručo neporočenih deklet in če je katerera izmed tistik, ki so naveličane biti neporočene dovolj uspešna, da šopek ujame, je s tem pozvana, da se v enem letu poroči. Temu sledi še ženinov met podvezice, tokrat v gručo neporočenih fantov, ki največkrat izgledajo kot skupina nogometašev, ki čaka na strel žoge iz kota. Imata pa tako nevesta kot ženin možnost izbrati, da šopek oz. podvezico podarita in s tem še bolj neposredno izzoveta izbranca, da se poroči. Seveda zato, ker se jima tako zdi prav in si to želita. In če se dekle ali fant z ulovljenim oz. podarjenim darilom v enem letu ne poročita? Kakšne so potem posledice? Ne vem, nimam pojma. Ne vem, o čem govori običaj od tu naprej.
Valerija se je odločila, da šopek podari in je tudi povedala zakaj. Ker ga podarja svoji najboljši prijateljici, s katero sta se že kmalu za tem, ko sta se spoznali (kakšnih 20 let bo od tega) pogovarjali, kako si bosta skupaj ustvarili družino, kako bosta skupaj imeli otroke in skupaj hodili na roditeljske sestanke, a jo je prijateljica prehitela. Medtem, ko Valeriji lepo raste trebušček, imava z Urško doma že dva čudovita lumpa, Saro in Urbana. Urška je šopek seveda sprejela.
Jaz sem stal v skupini nogometašev in ker je bila samo podvezica, si nisem rabil ščititi moškosti. A fantje smo z razliko od žensk čakali, da podvezica najprej pade na tla. Potem smo jo nekaj trenutkov še vsi skupaj malo gledali in upali, da se nekdo opogumi in jo pobere. In jo je. Pero. Z Barbaro sta zaročena in zdaj imata še dodatno vzpodbudo, da se tudi poročita. Po tem sta razkrila, da je celo že datum okvirno določen. Uf, na naše olajšanje, Pero!
Aha, ne na moje. Z Urško je namig dan tudi meni. Kaj se bo zares zgodilo, pa še ne vem. Je odvisno le od naju in tega, v kakšnem odnosu želiva živeti.
Entry Filed under: Jaz



7 Comments Add your own
1. staša | June 30th, 2009 at 9:48
Jazs em pa mislila, da sta vidva že poročena! Ful lepo si napisal.
2. Tatjana | June 30th, 2009 at 11:11
Jaz sem tudi to mislila
Zakaj se pa ne bi poročila? Kot izgleda ful dobro skupaj špilata.
3. iz houfa | June 30th, 2009 at 13:30
Hmmmmmm, baje bo 14.novembra lep sončen dan
Ajde Tine! Akcija!
4. tine | June 30th, 2009 at 13:46
Reče se: “bo imela Urška rojstni dan”, če bo pa povrh tega še sonček, toliko bolje.
5. iz houfa | June 30th, 2009 at 13:51
pa še sobota ?!
6. Spela | July 6th, 2009 at 22:51
Samo vprašaš jo, sej nič ne boli
Veliko sreče pri izbiri trenutka, vse ostalo bo tako sledilo….
7. sveže poročena Inčabinča | July 22nd, 2009 at 20:53
Poroka ti da en tak fajn občutek, en tak poseben čar zvezi… Priporočam
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed