Archive for September, 2009
Spraševal sem se in še vedno se sprašujem .. Kaj hudiča je narobe, da otroci v vrtcih tako množično zbolevajo? To je namreč že dejstvo: ko daš otroka v vrtec, je skoraj 100% verjetnost, da bo v prvem mesecu zbolel. Sara je danes šla po dveh tednih “bolniške” v vrtec. Urban je prejšnji teden bolniške (po dveh tednih vrtca) že bil dokaj vredu, a smo mu v soboto očitno privoščili preveč svežega zraka in sta včeraj z Urško morala obiskati dežurnega zdravnika. Boste kdo rekel, da že za vsako figo gremo k zdravniku? Mislim, da ne. Doma imamo napotnico za bolnišnico v primeru, da se mu stanje ob dveh pumpicah in antibiotiku ne izboljša. Revček ponoči komaj diha. Hrope mu tako, kot da bi mu kdo med dihanjem v grlo vlival vodo.
Urška je Saro peljala v vrtec in izkoristila priložnost, da stopi do Urbanove vzgojiteljice in “opraviči” Urbanovo odsotnost. V Urbanovi skupini je le 5 otrok. Od tega sta dva nova. Torej, od 14 ali 15 otrok jih je cca 80% na bolniški. Prejšnje leto je bilo v jaslih popolnoma enako. Je to normalno? Moji starši pravijo, da ne. Da v naših časih takšnih problemov ni bilo oz. se ne spomnijo, da bi toliko obolevali. Sara je do 3. leta starosti bila 3x v bolnišnici. Jaz sem v bolnišnici bil zaradi bolezni le enkrat v življenju, Urška, se mi zdi, nikoli. Je problem v vrtcu, otrocih, starših, načinu življenja, globalnemu segrevanju ozračja??
Zadnjič sem bil (spet) v lekarni. Takrat le po Lekadol. Pa sem kolegico, farmacevtko, vprašal: “Se pozna, da se je vrtec začel?” “O, ja, še kako!”, pravi. Potem sem pomislil, kaj to pomeni za farmacevtsko industrijo? Pa ja ne more biti eno z drugim povezano? Eh, zagotovo ne. Ne na račun otrok! “Nova gripa”, kot jo sedaj imenujemo (prašičja gripa) tudi ne. “Odbezljala iz nekega laboratorija” … He, he .. pa kaj še?
Otroci moji dragi, na vas prihodnost stoji. Fight back!!!
September 28th, 2009
Takoj, ko je poteklo obdobje vezave naročnine pri Urškinem ponudniku GSM storitev, že jo je nekdo poklical in ji ponujal nove telefone, naročniške pakete, takšne in drugačne bonitete in kaj-jaz-vem-še-kaj. Res zna biti ponudba mamljiva, a je dobro, da hkrati pomislimo tudi na to, kakšne so naše pogovorne navade in s tem povezani stroški. Res je, da pri nekem paketu za zmerno ceno dobim 1000 min pogovorov, a kaj, ko jih v nobenem primeru ne koristimo niti pol toliko.
Od kar je možno prejemati elektornski račun in skupaj z njim tudi takšno obliko zapisa specifikacije pogovorov, je te podatke možno uporabiti v kakšnem od računalniških orodij in izdelati analizo. Tako sem se lotil izdelave Excelove razpredelnice, v kateri lahko natančno spremljam svoje pogovore za pretekla obdobja. Vsakič, ko prejmem novo specifikacijo, podatke iz datoteke le pripnem k zbirni datoteki, Excel pa zame naredi vse ostalo. Lahko si definiram dodatna, izpeljana polja in analiziram po njih. Tako sem si danes dodal polje za naziv klicočega, ki ga dobim iz kontaktov shranjenih v telefonu. Tudi te z relativno malo truda lahko ažuriram.
Pa poglejmo (kratka prezentacija) ..
September 25th, 2009
‘Lih, ko so nam mojstri lepo izravnali stene in jih prvič pokitali, mi smo pa čakali, da se te posušijo, smo se soočili z grenkim dejstvom: vogali sten se ne sušijo. Celo obratno, vedno bolj vlažni so bili, na koncu je v kotih stolpič vlage segal skoraj do stropa. Med sušenjem materiala se to lepo vidi. Najbolj problematična je bila severna stena v spalnici in južna stena hodnika pri vhodu. Ker je to bilo v poznem zimskem času in je občasno še padel sneg, smo to pripisovali počasnemu odtajanju snega tik ob zunanjih stenah, slabi ali nični hidroizolaciji temeljev, odsotnosti drenaže in dotrajanimi (tudi zamašenimi) odtoki za meteorne vode. In je stekla akcija, ki je trajala skoraj dva meseca: ureditev drenaže in odtoka za meteorne vode. Zadeva ni bila niti malo preprosta, pa še večino dela sem opravil sam (razen izkopa) ali z občasno pomočjo Urškinega ter mojega očeta. Temeljev se ni dalo izolirati, ker jih ponekod skoraj ni bilo, drugod pa bi jih bilo potrebno obnoviti. Bilo bi tudi precej neekonomično glede na pričakovan končni efekt (še vedno bi bila večji problem manjkajoča horizontalna hidroizolacija “temeljev” in s tem kapilarna vlaga).
Kakorkoli, že ves izmozgan in utrujen sem končno uspel položiti vse cevi in jih zasipati. Hiša je sedaj obmotana z drenažno cevjo, vsi odtoki iz žlebov so speljani v nove peskolove, vsa voda se steka v podzemni jašek in od tam po bregu navzdol, temelje sem pred vlago vsaj malo zaščitil s plastično bradavičasto folijo. Rešeno. Stene so se posušile že kmalu potem ko smo hišo obkopali.
Pred dvema tednoma pa postane zelo moteč nov problem. Enkrat je Urška že rekla, da se ji zdi, kot da so robne letvice na tleh pri Sarini postelji (severna spalnična stena) rahlo vlažne – mokre. Najprej nisem mogel (hotel) verjeti, potem sem se lahko sam prepričal. Res so bile na občutek vlažne. Malo sem se pozanimal in naj bi šlo za kondenz, ki se nabira zaradi slabega zračenja. Gre za “mrtvi” vogal sobe, iz obeh strani zaprt s posteljo, za oknom in vrati, tako da se tisti del tudi ob na-stežaj odprtem oknu praktično ne more prezračiti. Potem se Urški zazdi, da so vlažne vzmetnice. Ko je preoblačila postelje, jih je vsakič pustila, da so se dobro prezračile. Pred približno dvema tednoma, pa tudi jaz opazim, da imamo očitno resne probleme z vlago. Posteljnina že rahlo smrdi po vlagi, vzmetnice še posebej! V sobo damo vremensko postajo, ki kaže vlažnost zraka in spremljamo vrednosti: med 74 in 83% (normalno je do 60%)!!! Potem začnemo z intenzivnim zračenjem. Okno je čez dan na stežaj odprto, v spalnico postavimo ventilator, ki še dodatno poskrbi, da zrak kroži po celem prostoru in po nekaj urnem zračenju preverimo vlažnost. Ne pade niti na 70%. Moja hipoteza je sledeča: noči so postale hladne, dnevi so relativno topli, ponoči se stene in tla ohladijo (neizolirana hiša), zrak je topel in nasičen z vlago; vlaga potem kondenzira ali pa se “vpija” v vpojne materiale, ki jih je v spalnici še posebej dovolj (vzglavniki, vzmetnice, odeje, posteljnina ..). Po daljšem kolebanju se le odločimo – nabavimo razvlažilec zraka:
Zibro 112B
Včeraj ga poštar prinese na dom. Popoldan ga odpakiram in postavim v spalnico. Zaradi razteznega plina v hladilnem sistemu naprave (kot pri hladilniku), naj bi stal v pokončnem položaju nekje 24 ur po transportu. Preverim vlažnost, ki jo kaže vremenska postaja. KAJ? Samo 34%??? Ne morem verjeti! Mogoče zaradi nekaj dnevnega sončnega vremena in zato, ker res stalno zračimo? Hja, no .. ali pa je klima v stanovanju dobila nek “strah” pred novim razvlažilcem? Vem, da poleti in v času kurilne sezone naj ne bi bilo večjih težav z vlago, ampak v prehodnih obdobjih pa bi nam razvlažilec glede na situacijo lahko pomagal.
Zvečer se zavzamem, da vremenska postaja še vedno kaže isto stopnjo vlažnosti, tudi nekoliko nižjo temp. prostora, kot smo je bili navajeni. Zunanja temperatura pa samo 9°C?? Nemogoče. Preverim vrednosti, ki jih prikazuje zunanja enota. Te bi morale biti enake, kot na konzoli. Nope. Zunanja enota kaže nekaj povsem drugega. Vprašam Urško, če se je kdo kaj “igral” z vremensko postajo. Otroci je ne bi mogli doseči, ker je bila postavljena na previjalni mizi, ki je previsoka, da bi Sara ali Urban kar splezala nanjo. Pa Urška pove, da je Urban prej nekaj stiskal. Seveda! Vrednosti, ki jih odčitavam so tiste iz spomina: min oz. max. vrednosti. Zato le 34% vlažnost! Stisnem na pravi gumb in po pričakovanjih ugotovim, da je vlažnost v prostoru 77% in ne 34%.
Tak. Danes sprobamo razvlažilec in me prav zanima, če nam bo kaj pomagal. Maksimalna kapaciteta razvlaževanja je 12l / 24 ur, dejansko stopnjo razvlaževanja pa je mogoče odčitati iz krivulje:
vir: www.zibro-shop.si
Se pustimo presenetiti..
September 24th, 2009
Končno. Še ne en teden nazaj, je bil samo ‘Ata’. Potem pa izgovori ‘Mama’. In še enkrat. In še enkrat. Kaj pa ati? “Urban, reči ‘ati’!”. Urban: “Ati.” Bravo! “Zdaj pa reči, Jenny.”, Urban: “Djeeeeeeeeeegjiiiiiiiiiiiiiii”. 
Jenny ne reče kar tako. Jo pokliče. Tudi ‘Sara’ že reče. Sicer malo po njegovo, a je jasno komu gre.
To še ni vse. Osvojil je zelo pomembno besedo: ‘NE’. Oh, kako zelo ta beseda podkrepi njegovo odkimavanje, ko na žlički ni kaj čisto po njegovem okusu.
Razume pa praktično vse. Nemalokrat ga lahko le opazuješ, kako brez pomisleka naredi točno to, kar mu rečeš, četudi je to prvikrat. Npr. Doma imamo en paket tistih ‘kolostrum’ tabletk. Eno dobi Urban, eno Sara. Oba jih imata zelo rada, saj so sladke. Urška da Urbanu eno tabletko. Urban jo da v usta in začne grickati. Potem mu da še eno tabletko in reče: “Na Urban, nesi to tabletko Sari.” Je mislila, da jo bo sam pojedel. On pa se je obrnil in ‘frjuuuum’ zašprintal v sobo k Sari. Tabletko ji je pomolil pod nos in rekel: “A!”.
September 22nd, 2009
Po slabih dveh tednih vrtca je Urban že doma, v bolniški. Praktično vsi otroci v skupini so po enem tednu smrkali. V petek je Urban imel že čisto zaštofan nos. V ponedeljek je ostal doma. Bil je ves vroč, a termometer za čuda ni pokazal vročine. Kljub temu je popoldan dobil svečko Paracetamola, pred spanjem še Voltaren. Včeraj čez dan ni bil vroč, je bil samo tečko s polnim noskom. Popoldan sem ga peljal k zdravniku.
Rahlo vneta ušesa, precej vneto grlo. Zdravnica je rekla, da ga grlo mora kar precej boleti. Ne kaže pa, da bi šlo za bakterijsko vnetje, in ker so ušeska le rahlo pordela, bomo zaenkrat skušali shajati brez antibiotika. Če bi ponoči bil nemiren ali bi kazal, da ga bolijo ušesa, se moramo takoj vrniti. No, na srečo ponoči ni težav. Tudi to noč je celo prespal. Upam, da se čimprej izmaže. Sva se pa že navadila na aspirator, tako da nosek pridno čistimo. Nah, ni njegova najbolj priljubljena igrača, a vendar ga uspem prepričati, da sam natakne nosek na tisto sesalno konico.
Sara se zaenkrat še dobro drži. Ni pa želela včeraj v vrtec. “Bom z mamico in Urbanom doma”, je rekla. In potem popoldan še: “Ne bi šla več v vrtec.” Urška je začela razmišljati o tem, da je morda bilo kaj narobe in zato ne želi iti. Govorila je o nekem fantu s Spiderman majico, ki je poreden. Sem jo včeraj malo izpraševal (previdno po ovinkih) in ni povedala nič za kar bi nas moglo skrbeti. Danes ali jutri je prvi roditeljski sestanek. Bomo videli, kaj bodo povedale vzgojiteljice o skupini. Jaz ji ne bi dajal preveč potuhe in bi jo dal lepo nazaj v vrtec. Ker se mi ne zdi fajn, da bi dobila občutek, da lahko ostane doma kadarkoli si to zaželi. Če je le sicer vse vredu.
September 16th, 2009
“Sonček me jezi.”, je včeraj na poti k dediju potarnala Sara.
“Očala si daj gor.”, je rekla Urška.
In ko je sonček ni več mogel jeziti, je lahko zaspala, miš moja mala.
September 14th, 2009
Tako bi lahko rekli pravljicam, ki jih pripovedujemo istočasno, ko si jih izmišljujemo. To je zanimiva igra, ki pri otroku vzbuja včasih manj, drugič več domišljije. In ne samo to. Skozi pravljico otrok razkriva svoj na novo odkriti svet.
Igro se nas lahko igra več. Nekdo začne pripovedovati, drugi nadaljujejo tam, kjer je prejšnji končal. Tako nastaja nova pravljica.
Enako sta se šli pripovedovanje pravljice tudi Urška in Sara nek prejšnji večer. Urška začne s pripovedovanjem:
“Nekoč, pred davnimi časi, je živela deklica, ki je imela v glavi ..”
.. Sara za trenutek pomisli in nadaljuje:
“.. ki je imela v glavi velike in lepe uši.”
September 14th, 2009
Jenny včasih, ne dolgo nazaj in ..
Včeraj sem jo peljal k Lani. Ne k psički Lani na obsik, ampak k njeni šefici, ki se s tem ukvarja. Urejanje štirinožcev od konice uhljev pa do zadnjega krempeljčka na tačkah. Tuto kompleto! Dobri dve uri se je Jenny prepuščala “razvajanju” in ko sem prišel ponjo, se je skoraj nisem mogel nacartati. Saj bi jo še bolj požulil, ampak .. mi je bilo skoraj malo nerodno .. Jenny je menda bila super pokorna in ni bil noben problem se z njo ukvarjati. Verjamem. Smo jo že doma naučili, da je za lepoto pač treba malo potrpeti.
Ambient super, šefica tudi, kozmetika .. mmmmm .. diši .. cena povsem sprejemljiva .. No, kakšen vozelček bomo še doma morali izčesati, generalno gledano pa smo prav zadovoljni.
Jenny je včeraj zvečer imela privilegij vstopiti v hišo. Danes zjutraj pa je CELO! bila povabljena v posteljo, kjer smo jo vsi štirje po mili volji precartali .. kot v dobrih starih časih. Ne, Jenny ni imela nič proti. Kar ni nehala kazati navdušenja nad tako dobrodušnim povabilom. Dober tuš nam je dala. 
September 12th, 2009
[google2 http%3A%2F%2Fvp.video.google.com%2Fvideodownload%3Fversion%3D0%26secureurl%3DjAAAAFEO0rgx0h1Ah4KoreTEPSIR2Nov3OqYM39ijMOU_mugc70zg8mCFXj5mZEPPAf9iKZxM4H53CGdIflHsUlMEPhzUnb4j8uMdkBoKfCwM7VQ6x2E_25TpoSv-CbM4mmQUzrHaiEqVsmHdl1dqeWP0N80hjbzYM_A64WdopEWQ7HZ6xzNdXb1FRf94y8KCjw40g%26sigh%3DsthSzYFBofshI7ePiZMWJzY-HwI%26begin%3D0%26len%3D2147483647%26docid%3D0&hl=en_US]
September 8th, 2009
Jenny nekoč ..
.. Jenny danes.
In kakšna bo v petek, ko jo prvič peljemo k čisto ta pravemu pasjemu frizerju??
September 7th, 2009
Previous Posts
