Kot smo lahko pričakovali

September 16th, 2009

Po slabih dveh tednih vrtca je Urban že doma, v bolniški. Praktično vsi otroci v skupini so po enem tednu smrkali. V petek je Urban imel že čisto zaštofan nos. V ponedeljek je ostal doma. Bil je ves vroč, a termometer za čuda ni pokazal vročine. Kljub temu je popoldan dobil svečko Paracetamola, pred spanjem še Voltaren. Včeraj čez dan ni bil vroč, je bil samo tečko s polnim noskom. Popoldan sem ga peljal k zdravniku.

Rahlo vneta ušesa, precej vneto grlo. Zdravnica je rekla, da ga grlo mora kar precej boleti. Ne kaže pa, da bi šlo za bakterijsko vnetje, in ker so ušeska le rahlo pordela, bomo zaenkrat skušali shajati brez antibiotika. Če bi ponoči bil nemiren ali bi kazal, da ga bolijo ušesa, se moramo takoj vrniti. No, na srečo ponoči ni težav. Tudi to noč je celo prespal. Upam, da se čimprej izmaže. Sva se pa že navadila na aspirator, tako da nosek pridno čistimo. Nah, ni njegova najbolj priljubljena igrača, a vendar ga uspem prepričati, da sam natakne nosek na tisto sesalno konico.

Sara se zaenkrat še dobro drži. Ni pa želela včeraj v vrtec. “Bom z mamico in Urbanom doma”, je rekla. In potem popoldan še: “Ne bi šla več v vrtec.” Urška je začela razmišljati o tem, da je morda bilo kaj narobe in zato ne želi iti. Govorila je o nekem fantu s Spiderman majico, ki je poreden. Sem jo včeraj malo izpraševal (previdno po ovinkih) in ni povedala nič za kar bi nas moglo skrbeti. Danes ali jutri je prvi roditeljski sestanek. Bomo videli, kaj bodo povedale vzgojiteljice o skupini. Jaz ji ne bi dajal preveč potuhe in bi jo dal lepo nazaj v vrtec. Ker se mi ne zdi fajn, da bi dobila občutek, da lahko ostane doma kadarkoli si to zaželi. Če je le sicer vse vredu.

Entry Filed under: Princeska, Veliki mali