Urban, spat!

September 7th, 2009

Bilo je v petek ali v soboto. Sara in Urban sta bila umita in sita, pripravljena za spanje. Sara običajno še malo pogleda TV, Urbana pa položimo v njegovo posteljco. Tako je bilo tudi ta večer. Bili smo sami, Urška je bila .. kje že?

Verjetno bo že dobra dva tedna odkar je Urban pogruntal, kako priti iz svoje posteljce. Nagne se čez ograjo in se prekucne na Sarino posteljo. Ta manever je dobro natreniral. No, ne do popolnosti, saj je pred nekaj dnevi zgrešil Sarino posteljo in se čez ograjo prekucnil tja, kjer spodaj ni bilo mehkega jogija ampak so bila trda tla. Še sreča, da ni z glavo butnil ob kak oster rob Sarine postelje. Lotil se je tudi obratnega manevra: hop, nazaj v posteljo. In tako lahko vsak večer štejemo kolikorat bo Urban priplezal iz postelje preden bo  zaspal (mah, po moje je tudi že 30-krat).

Aha.. Tisti večer, ko smo bili sami.. Urban je pri meni manj pogumen. Mogoče delujem bolj strogo? Še vedno pa mu je skok čez ograjo dovolj zanimiv, da je vredno poslušati atijevo nerganje in karanje. Torej, Urbana položim v posteljo, mu “zabičam”, da naj v njej ostane in grem k računalniku v drug prostor. Sara medtem gleda TV. Ni bilo dolgo, ko se Urban pojavi pri meni in se mi reži. “Urban, takooooj bejži nazaj v svojo posteljo!”, mu z malo strogim glasom rečem. Urban me za trenutek še gleda, potem se obrne in gre. Čez pet ali deset minut, ko se zavzamem, da je vse mirno in Urban ni več prišel nazaj, grem pogledati, kakšno je stanje. Urban bo verjetno zraven Sare sedel na sedežni in gledal TV. Ne, si se zmotil. Urban je ležal v svoji posteljci in sladko spal.

Entry Filed under: Družinske