Vrtec: da ali ne?
September 3rd, 2009
Včeraj je Urbana v vrtcu spremljala Urška. Najprej sta oddala Saro, ki se v vrtcu zaenkrat še odlično počuti, kar so potrdile tudi vzgojiteljice. Nato sta šla v jasli k Urbanovi skupini. Tako kot prvi dan, je Urban tudi včeraj od začetka še bil malo negotov, a se je kmalu spet privadil in ga je Urška celo lahko brez težav pustila malo samega. Tudi po kosilu, ko je bil čas za spanje, se je Urška počasi oddaljila in pustila, da je Urban zaspal brez njene navzočnosti. Brez težav, kot doma.
Kljub vsemu je Urška včeraj prišla domov precej skeptična glede “vrtca”. Poraja se ji veliko vprašanj, največ na to, kako bosta dve vzgojiteljici obvladovali 14 otrok od katerih le en otrok sam je. Vsi ostali pri hranjenju potrebujejo pomoč, tudi iz šalčke jih večina še ne pije (brez slamice). Če bodo otroci dobili hrano na mizo hkrati, tako kot je to bilo prva dva dneva, se lahko celo zgodi, da se bo kateri opekel. Hrana je bila vsakič vroča in smo jo starši morali hladiti s pihanjem. In tudi jaz si ne predstavljam, da bi Urban poln krožnik vroče juhe na mizi pred njim pustil nedotaknjen (dokler se ne bi nekajkrat opekel?).
Strinjam se, da mora v skupini biti red in to takšen red, kot ga predpiše vzgojiteljica. Nemogoče je pričakovati, da bo ta red točno po meri vsakega starša. Že prvi dan so nekateri starši tarnali: “Ja, veste, moj hodi spat ob pol dvanajstih zvečer in ob pol dveh popoldan in ne vem kako bo v vrtcu, če bo treba že ob pol dvanajstih v posteljo..”. Ali pa 15 min pred kosilom: “A lahko naš dobi dva ali tri piškote, ki jih imate tam?” Vzgojiteljica je seveda odklonila prošnjo, a sta starša vztrajala. No, so se dogovorili, da otrok piškote naj poje izven igralnice, da ne bi potem še ostali otroci želeli enako. Morda starši ne razumejo, da bo najverjetneje otrok odslej več časa preživel z vzgojiteljicami in v družbi vrstnikov kot z njimi doma in da če bo potrebno, bomo mi morali dnevni red prilagoditi tistemu v vrtcu in ne obratno. Žal.
Urška pravi, da sta Urbanovi vzgojiteljici sicer kar vredu, a je ena precej mlada – praktično brez izkušenj, druga (ta glavna) pa sicer z izkušnjami, a je zadnjo jaslično skupino vodila pred šestimi leti (ker bi naj otroci vse do šole imeli isto vzgojiteljico in se tako šele po šestih letih vzgojiteljica ponovno vrne v jasli). Zmotilo jo je tudi to, da naj bi se uveljavil red celo pri pitju: pijemo ob devetih, pa ob enajstih, pa obakrat po jedi itd.. Morda res čudno, a če malo pomislim, če bi vsem enajstim otrokom skozi ponujali piti, bi se vzgojiteljici lahko ukvarjali samo še s tem, otroci pa tudi še ne znajo govoriti, da bi povedali, da so žejni. Čeprav Urban zna pokazati na svoj lonček in jamrati, pa vemo, da bi rad pil. Skoraj ne verjamem, da ne bi dobil piti, če bi to enako jasno pokazal v vrtcu.
Pri Sari smo predvsem zaradi bolehanj bili mnenja, da je v vrtec vstopila prezgodaj in tudi zdravniki so nam kasneje svetovali, naj jo imamo do tretjega leta doma, če je le mogoče. V zadnjem letu je tako Sara obiskovala le ustvarjalne delavnice z nekaj vmesnimi pavzami in po zadnji pljučnici v lanskem letu ni več zbolela. Kako bo z Urbanom, še ne vemo. Res je, da je Urška še vedno doma, a če bo ostal doma tudi Urban, zanj ne bo več prostora v vrtcu in ko bo čas, da Urška prične delati, bomo morali iskati zasebno varstvo. Jaz sem mnenja, da je vrtec za otroka super, tudi dobro leto dni starega, če se le dobro privadi bo v vrtcu otrok užival, se družil z vrstniki, spoznaval nove igre, itn. Doma je težko najti toliko časa za igro, sploh pa je težko otroka vključevati v neko družbo vrstnikov, razen morda popoldan, če se ustavimo pri igralih v vrtcu. Problem je le dovzetnost malčkov na obolenja, predvsem respiratorna, ki se v takšni skupini hitro širijo. A s tem si zaenkrat nočem beliti glave. Bomo videli, kako bo.
Jaz sem torej za to, da Urban lepo ostane v vrtcu, se nanj dobro privadi in začne rad hoditi vanj. Če bo le zdrav, bo tudi Urški ostalo dovolj časa, da se posveti delu in ciljem, o katerih že veliko razmišlja in jih že pričenja udejanjati. Ne razmišljam o tem kako bo to in ono, zaupam v delo vzgojiteljic, četudi vem, da vse ne bo in ne more biti čisto tako, kot bi si želeli. A pravila veljajo za vse otroke enako in vsi otroci bodo imeli enake pogoje. Če le ne bo posebnega razloga za to, naj tudi Urban ne bo izjema.
Entry Filed under: Veliki mali
7 Comments Add your own
1. staša | September 3rd, 2009 at 11:09
Hojla,
ah ti naši dvomi. Vesela sem, da se je Sara jepo vpleljala in da se je zgodila celo podobna pesem, kot pri nas: “Mama, pejt domov!” Čeprav pri nas vseeno ni bila tako zihr…
Glede Urbana pa… gotovo ni luksuza kot v manjših varstvih. Ampak Urban je dedec in pol in ni vrag, da ne bo dosegel svoje. Boj za obstanek je pri otrocih zelo izrazit in če bo kaj hudo narobe, bo Urban jasno pokazal! Sem prepričana. Drugače bi bilo, če bi bil to nek krotek otroček, ampak…
In še tolažba: bila sem v enem vrtcu na Nizozemskem in v enem v Bruslju (šla sem iz firbca po otroke prijateljev). To, kar imamo mi, je L.U.K.S.U.Z. na pram zahodnim državam. Seveda si otroci tak in še večji luksuz tudi zaslužijo. Hočem reči samo… tam gredo v vrtec pri štirih mesecih, pa v precej hujše razmere. Čeprav na koncu kopiramo prav od njih. In potem večkrat razmišljam… a imajo naši otroci še preveč???
2. Tatjana | September 3rd, 2009 at 13:45
Glede na naši vzgojiteljici sta vaši super. Pri nas Živo uvaja babica. Prvi dan je bilo še kar – dokler je bila babi v vidnem polju je bilo ok, drugače pa jok. Drugi dan ji je vzgojiteljica rekla, da ne bomo nič razvlačevali, ampak bomo kar presekali in naj jo pusti tam. Ob 10h so me seveda klicali, da Živa že celi čas joče in naj pridemo po njo. Kaj so pa delale 2 uri?!?! Vem, da imata 14 otrok, ampak zato se uvaja skupaj s starši. Danes naj bi jo pustila tam eno uro. Glede na včerajšnji jok, smo hoteli, da je babi z njo, ampak ji ni pustila. Naj gre domov in pride po njo ob 9h. Ob 9h, ko je babi prišla po njo, je sama sedela na terasi in ni jokala. Komentar vzgojiteljice pa je bil: “moram biti odkrita – Živa je ves čas jokala. Vaš otrok je zahteven in težaven!”. Halooo?!?! Če jutri ne bo pustila, da je babi zraven, bo pa potrebno obiskati ravnateljico, ker to mislim, da ni normalen način uvajanja v vrtec. Mogoče pali pri večjih otrocih, pri enoletnikih pa definitivno ne.
3. tine | September 3rd, 2009 at 13:57
“Vaš otrok je zahteven in težaven!”, ali pa “Vaš otrok je siten”, ali pa “Predlagamo, da vašega otroka vzamete iz vrtca, ker zahteva preveč pozornosti, tukaj ni edini otrok” .. in podobne izjave. Zaradi takšnih bi moral slediti najprej resen pogovor z vzgojiteljem, če ne bi zaleglo pa še z ravnateljem. Halo? LOGIČNO! in HVALABOGU! če imamo otroke, ki imajo močno zaupanje v svoje starše in občutek varnosti v njihovi bližini. Raje to, kot da otrok beži od staršev in si ne upa vračati se domov (tudi to so primeri). Je pa delo in odgovornost vzgojitelja, da vsakega otroka sprejme takšnega kot je in si pri njemu najprej pridobi zaupanje in spoštovanje. Kako to doseči, pa bi morali sami bolje vedeti od nas, namesto da se izgovarjajo na “karakter” otroka. To me razpi****.
4. Spela | September 3rd, 2009 at 22:09
Naša Tina ima teden manj od Urbana, a je veliko bolj občutljiva, predvem pa nezaupljiva do novih ljudi. Očitno se čuti posledica hospitalizacije. Ampak naši dve vzgojiteljici za zlati. Prvi dan smo bili samo na igralni uricu, drugi dan so prvi trije starši mrknili za pol ure, danes je to uspelo še zadnjima dvema. Ja, samo 5 jih je trenutno, skupina bo polna šele marca. To je pa sistem točkovanja v LJ.
Nimamo točnegu urnika razen hrane in spanja, vse ostalo delata po občutku.
Danes so prvi trije bili tam bre staršev, ki soj ih zjutraj samo oddali. Vzgojiteljici sta primerno ohladili vse, kar so dobili na mizo, pihajo lahko samo starši, one pa uporabljajo hladno vodo, in hranili po dva malčka hkrati. Brez težav. Čez dan sta vse spodbujali k pitju, vsi otroci si pred in po obroku umijejo roke.
Danes sem jo prvič pustila samo in je zdržalo do kosila. Če bo pa kriza, bo pa babi morala v akcijo. Še dobro, da jo imamo.
Glede mesta vrtcu pa Tine, s pametjo. Tudi če ga med letom za krajši čas vzemte iz vrtca, ga ne izpisujte. Ker bo imela drugače sara tudi dražji vrtec, Urbanovo mesto bodo pa oddali drugim. Pediater lahkopredlaga začasni izpis zaradi bolezni, plačuje se samo 30%, ampak ker je tako brezplačno, ……
Srečno vsem malčkom in njihovim staršem
5. Tine | September 4th, 2009 at 6:39
@Špela: Urbana ne bomo izpisovali, razen če bi za to bil nek poseben razlog, kot je bilo npr. pri Sari. Urška po več kot treh letih vendar tudi mora dobiti nekaj časa zase in se posvetiti še drugim stvarem kot samo biti mama in gospodinja.
6. Spela | September 4th, 2009 at 19:48
Tine, a veš, da grem jaz naslednji teden po skoraj 3 letih prav z veseljem v službo. Končno nazaj za svojo mizo.
7. Tine | September 5th, 2009 at 10:21
Špela, zdaj vem.
Naj ti bo udoben pisarniški stolček.
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed