
Blues
October 12th, 2009
Na mizi MP3 pleja, na ušesih slušalke v njih pa blues na ful. Ja, postal “bom” blues fan. Zakaj?
Krive so orglice. Diatonične orglice so namreč precej pojavni inštrument v bluesu, tudi jazzu. Seveda imajo dobri tovrstni muzičari za seboj veliko let vežbanja, igranja, preslišanih nešteto ur glasbe ipd. Kako daleč bom prišel jaz, je še uganka. Najprej je treba osvojiti osnovne tehnike. Seveda mi je že na samem začetku vrženo poleno pod noge. Namreč, pogosto je najtežje (tudi pri meni je tako), na orglice zaigrati jasen, glasen in čist ton na vdih skozi 2. lukno. In “guess what”? Prav ta ton je NAJPOMEMBNEJŠI pri igranju bluesa.
Če bi mi nekdo rekel, naj ocenim verjetnost, da kdaj na tej poti dejansko uspem, bi z odštetim začetnim entuziazmom rekel: nekje 5%. Ampak, to je več kot nič in vse bo odvisno od vztrajnosti, volje, predvsem pa od tega, koliko mi bo ta glasba zlezla v dušo. In predvsem za svojo bom na začetku igral.
Sonny Boy Williamson: Bye Bye Bird
Entry Filed under: Jaz

Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed