Več kot desetka!

November 23rd, 2009

Da se stari tekač lahko hitro vrne v staro formo, morda drži. Le toliko težko sodim o tem kot težko verjamem, da sem res tekač in bi lahko bil v formi, kot sem bil pred dobrima dvema letoma, ko sem pretekel ljubljansko desetko. Saj teka po tem dogodku nisem čisto opustil in sem prvo obletnico mojega takratnega uspeha celo obeležil z lepim 8km tekom. Čas sem  namesto teku posvečal bolj drugim aktivnostim, tudi fizičnim, ne tako intenzivnim kot je tek. Za vse nas je takrat bila najpomembnejša stvar obnova tega, kar je danes naš dom.

Jesenski čas je kakor spomladanski, super za tečt. Ni vroče, ni prehudega mraza. In če te prezgodnja tema ne moti, je jesen prav fajn. Če se ne motim, bo tri ali štiri tedne od mojega  vnovičnega tekaškega vztajenja. Malo me je k temu vzpodbudilo to, da je rit postala pretežka, telo prekmalu utrujeno, pas na hlačah pretesen itd. Malo trme in vztrajnosti je bilo potrebne, pa sem že skoraj pretekel desetko.  Inot pa je moje veselje spremenil v izziv. Vsak izziv je tudi dober motiv. Zato sem že v petek spet skočil v tekaške copate in cunje in se podal na tek, ki bi trajal vsaj kakšno uro. Če bi mi seveda uspelo. In? Juhej, mi tudi je. Tekel sem 1h 10min in po merjenju v TIS-u sem pretekel razdaljo 11km.

vir: TIS

Včeraj sem opravil še en krajši 40 min tek in razmišljam, da bi danes in jutri malo hejal, kot bi rekel Rušan. Upam, da me vztrajnost in volja ne zapustita, da bom nenazadnje znal poslušati tudi svoje telo in da se lahko še pred Majem odzovem povabilu – izzivu.

Entry Filed under: Jaz