Da se splača

January 13th, 2010

Če pogledam povzetek letnega obračuna prihodkov, kjer se lepo vidi koliko denarja namenimo za socialno varstvo in zdravstveno zavarovanje, bi mi lahko vsaj malo odleglo vsakič, ko to tudi izkoristimo. Žal pa v takšni situaciji ni niti najmanj prijetno biti, zato bi seveda bilo bolje, da bi ti prispevki bili nižji, kot tudi njihovo izkoriščanje.

Babi Esa se je predčasno vrnila iz potovanja po Ugandi. Med hojo na obisk h gorilam je nerodno stopila in si poškodovala nogo. Najprej so mislil, da gre za zvin gležnja, dan kasneje (ko je bil tisti dan v tednu, ko v bolnišnici opravljajo RTG) pa se je pokazalo, da gre za zlom. Potrebna bi bila operacija. Menda se je bilo potrebno kar pošteno namučiti, da sta lahko prišla predčasno na letalo za vrnitev domov. Pravzaprav iz Ugande direktno v bolnišnico. Danes je 4. dan hospitalizirana in vsak čas naj bi bila na vrsti za operacijo. Seveda ji želim vse najboljše, hitro okrevanje s čim manj bolečinami, v prihodnje pa več sreče. Dobro se še spomnim, ko si je pred nekaj leti pri padcu na smučeh poškodovala vretence. Očitno z leti poleg mladosti usiha tudi sreča.

Mene čaka operacija drugega ramena. V petek imam pregled pri zdravniku, kjer bom izvedel še kakšno podrobnost in verjetno točen datum (predvidoma 5.2.). Spomini na prvo operacijo so še vedno živi, predvsem na prve dni po operaciji, ko bi si roko najraje odšraufal. A je izkušnja pokazala, da čas čisto zares zaceli rane. Če je to edino, kar lahko naredim proti svojim težavam z rameni, bom pač moral potrpeti, jebi ga.

Urban je po dveh tednih kašljanja in rahlo vnetih ušesih zdaj le dobil antibiotik. Vročino je imel le kakšen dan, pa še to skoraj zanemarljivo. Je pa kašelj toliko bolj problematičen. Suh, neproduktiven kašelj. Včasih je malo boljše, spet drugič se skoraj davi. Včeraj sem le kupil inhalator, ki nam je enkar že pomagal, a si ga tokrat nismo mogli sposoditi, ker ga kolegi prav tako uporabljajo pri svoji punčki.

Upam, da prvi dnevi v letu ne zaznamujejo celega leta, ali kot je Galunič rekel ob polnoči pri prehodu v novo leto: “Tako kot to noč preživljate v tem trenutku, tako naj bo celo leto.” Urška je verjetno že precej zdolgočasena gledala TV, Jenny je bila pod mizo prestrašena od pokanja petard, jaz pa z otroci v deželi sanj. Sanj se sicer ne spomnim, a bi morale biti dobre, če naj Galuničeva misel drži.

Entry Filed under: Družinske