Jamranje
February 2nd, 2010
Tudi na tem blogu bi jamranja bilo že počasi dovolj, kot ga je že zdaleč dovolj v naši familiji.
Urban je prebedel skoraj celo predprejšnjo noč, kašljal, hropel in zjutraj vstal z vročino. Ves včerajšnji dan je potem bil sitko, nerazpoložen, razdražljiv .. Kaj čemo drugega, kot obiskati zdravnika? Z Urško sva se že skoraj spričkala, kdo ga bo odpeljal. Urška se najbolj boji tega, da bi ta mali tam napravil prevelik vik in krik in bi spet katera od sester malo prestrašeno opazovala kameleonsko spreminjanje barv na njegovem obrazu, meni pa je že skoraj nerodno, ker smo enostavno prepogosto tam. Peljala ga je Urška. Diagnoza: laringitis in vneta ušesa. Zdravljenje: Voltaren proti vročini, 3x dnevno inhalacije, Amoksiklav (AB) – ker je komaj dva tedna odkar smo se rešli Hikoncila. Ja, pa še nova runda Singulair-a – vrečke s praškom, vsak večer ena, polletna terapija, ki naj bi odpravila težave z hropenjem. Iz vsega tega bi človek lahko sestavil popoln dnevni obrok. Materno!
Po obisku zdravnika sta z recepti v roki Urška in Urban odhitela proti lekarni, saj so bile zadnje minute pred 17. uro, ko lekarno zaprejo. Ko stopi pred steklena vrata lekarne, se ta ne odprejo. Zvonik na cerkvi nekaj trenutkov za tem odbije 17. uro. Urška z recepti v eni in Urbanom v drugi roki maha ženski, ki še vedno stoji za pultom v lekarni. Ta ji maha “ni-ni, zaprto ..”, Urška pa ji pravi, da je ura pravkar odbila peto in bi lekarna moral biti do te ure odprta. Naj to pomeni, da se bo morala peljati po antibiotik v Maribor? Ženšče skomigne z rameni in izgine. Očitno za njih delovni čas pomeni ob 17. uri iti domov, ne pa zapreti vrata in šele takrat začeti z zaključkom. Da jim mamicu milu, da jim j****, p**** ferdamane. Pardon. Imajo srečo, da jaz nisem namesto Urške stal na vratih.
Zjutraj je Urban bil očitno navihano razpoložen in je ves čas odpiral vhodna vrata. Zato jih je Urška zaklenila. Potem se je odpravila po korp drv, ki ga imamo navadno le nekaj metrov vstran od hiše, pod streho prve ute. Obula je cokle, ki so stalno zunaj pripravljeni za nataknit in naredila tistih nekaj korakov ter si v naročje dvignila polno košaro drv. V tistem trenutku je opazila, da je Urban pri balkonskih vratih. Samo malo bolj bi se stegnil, pa bi jih s kljuko lahko zaprl. Urška bi ostala zunaj, otroka zaprta v hiši. Dvomi, da bi Sara lahko dvignila kljuko in ji tako odprla vrata. Hotela je pospešiti proti vratom, pa ji je na zamrznjenem snegu, v coklih z gladkim podplatom, pošteno spodrsnilo. Padla je, razsipila drva, si potolka koleno in nart, raztrgala trenerko .. Čeprav jo kar precej boli in bo sedaj njena koža kot kameleonja, si menda zvila ali celo zlomila ni ničesar. Z mojo invalidno roko naslednji teden bi tako bila “popoln” par.
Naj se gre nekam srat vse to ….
Entry Filed under: Družinske, Veliki mali
6 Comments Add your own
1. Špela | February 3rd, 2010 at 11:49
Čaki mal, sej niste taka vas, da je lekarna samo do 17.00? A ZD pa do 19.00? A bi imeli izpostavo Lekarna Ljubljana, te so najbolj prodorni pri nas? Jaz se jih, če se le da, izogibam, so pa odprti recimo pri nas čez cesto do 21.00, dežurna pri UKC-ju pa celo noč.
Ta feeling glede obiskov pri pediatru pa poznam. A te potolažim, da niste edini. Mi je pa naša pediatrinja razložila, da je super, če ima otrok take zadeve (tudi če jih uredite doma, beri brez obiska in AB-jev) zapisano v kartonu, ker je to potem razlog več, da vam zavod recimo odobri Debeli Rtič. Vprašaj malo vašo pediatrinjo, če vam ga lahko predlaga že za letos.
Poznam pa tudi jaz Singulair, imamo vsak večer, skupaj z Mupijem in Apikompleksom za eno, druga pa apisirup brez prve vrečke.
Preseneti Urško z Heparin gelom (iz lekarne brez recepta seveda). Bo šla barvna črno-viola-zelena barva veliko prej mimo, pa še manj zatečena bo.
Glede oken imamo pa zanimivo anekdoto. VSi štirje smo šli v več trgovin z okni. NAjvečja perla je bil AJM, kjer so mi na vprašanje, ali imajo zaščito pred odpiranjem okna za otroke (nekaj običajnega v tujini) zatrdili, da je to brezveze in da je treba otroka enostavno naučit, da se okna ne odpira ozirma gleda skozi. BTW stanujemo v 4. nadstopju.
2. Tine | February 3rd, 2010 at 12:29
Ha, ha, ha.. Mi imamo AJM, ampak smo v pritličju. Pridite kaj naokoli, pa otroke učite pri nas. Sigurno je varneje kot v 4. nadstropju.
3. Spela | February 3rd, 2010 at 23:17
Jaz navijam za MIK, ker imajo super rešeno zračenje. En dan po tistem smo bili pri kolegici, ki je doma eno nadstopje nižje. Med tem, ko sva gledala okoli, si je Manca prinesla k oknu pručko in ga odprla na stežaj…..
4. Špela | February 10th, 2010 at 14:40
A lahko še malo pojamram. So naju vrgli iz sobe na pediatriji, ker imajo vse przne postelje na vseh oddelkih poštukane s pulmo pacianti. OK, sva doma. V dveh lekarnah okoli ni ne zdravila ne podaljška, ki ga rabim Upam, da bo do 6 zvečer, ko ga rabimo. Tudi LJ lekarne niso nič posebnega.
5. Tine | February 12th, 2010 at 0:24
Danes sem bil v bolnišnici na sprejemu. Ampak sem po dveh urah čakanja in birokracije prišel nazaj domov na “dopust” (kot temu rečejo oni). Pa sem že imel nad marsičem živce preizkušati. Kako bo šele jutri, ko me čaka OP. Še sreča, da bom pol dneva nekje – bog-si-ga-vedi kje.
P.S. Pa ziher me bodo kljub taužntom podpisanih papirjev spet vsaj 5 krat vprašali “katera rama je” (nazadnje v operacijski, kot je to bilo prvič).
6. Špela | February 12th, 2010 at 13:56
A ni boljš. da te vprašajo, kot pa da ti operirajo spet eno in isto. To bi bil hec (ne).
Leave a Comment
Some HTML allowed:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>
Trackback this post | Subscribe to the comments via RSS Feed