Zdravstvo

Dejstva:

A) Sara in Urška prebijeta noč v bolnišnici. Sara koristi dva obroka (večerja, zajtrk), Urška le posteljo. Do večera dobi eno porcijo infuzije za okrepčanje telesa po dehidraciji, opravljen je krvni izvid (na srečo negativen). Drugi dan sta že po zajtrku odpuščeni.

Znesek za zavarovalnico: cca. 850 EUR

B) Jaz prebijem v bolnišnici en cel dan, naslednji dan sem po zajtrku odpuščen. Prvi dan opravijo operativni poseg v splošni anasteziji (artroskopska stabilizacija ramena), dobim protibolečnska sredstva – manj od predpisanih, ker so bolečine dokaj znosne. Večerja (ričetova župa – bljak) in zajtrk. Na vizito zvečer in naslednji dan zjutraj pride zdravnik v civilu (in športnih copatih).  Operaterja ne srečam (sobota), fizioterapevtka se ustavi pri vseh v sobi razen pri meni. Soseda v sobi s podobnim posegom mori glede opornice, meni ne izreče niti ene besede.

Znesek za zavarovalnico: cca. 1900 EUR, od tega cca.  240 EUR iz dodatnega zavarovanja.

C) Osebna zdravnica me opomni, da operater v odpustnem pismu predpisuje “zgodnjo rehabilitacijo”. Pokličem v bolnišnico in vprašam za kaj gre. Povejo, da bi mi to morala povedati fizioteravtka pred odpustom iz bolnišnice. Seveda zanikam. Naročijo mi, naj pridem z odpustnim pismom in napotnico k fiziatru. Dogovorimo se za termin. Včeraj pridem. Fiziater prosi za odpustno pismo, a izvida ne prebere (je na drugem listu, lista pa niti obrnil ni). Predpiše mi fizioterapijo po kateri se moram ponovno oglasiti pri njemu na pregledu. Tokrat me ne pregleda, niti me ne vpraša o mojem počutju, težavah, stanju .. Kot mi naroči, se napotim na ortopedski oddelek kjer je “fizioterapevtski kotiček”. Vprašajo me, ali imam s seboj tudi izvid, a ga znova nihče ne pogleda. Predpišejo mi termine za fizioterapijo: 10 obiskov – 3/teden. Povem, da pri prvem ramenu nisem imel takšne izkušnje, a mojo opombo ignorirajo.

Predvsem me zanima, kako bodo lahko ocenili učinkovitost fizioterapije ali spremljali moj napredek, če fiziater ni niti prebral izvida, me ni vprašal o počutju, kaj šele pregledal.

Iz vsega zgoraj zapisanega pa se lahko vprašam (čeprav bolj kot ne retorično), kaj hudiča plačujemo, ko nam od plače odtegujejo visoke prispevke za zdravstveno varstvo?

BTW: Kaj naj s protibolečinskimi sredstvi, ki sem jih dvignil v lekarni, pa jih nisem potreboval (še zaprta embalaža)?

2 comments March 2nd, 2010

Dobro – slabo

Dobro je ..

- da je za mano druga operacija ramena in so bolečine tokrat znosnejše, kot sem pričakoval glede na izkušnje iz prve operacije
- tudi to, da se je rana celila brez pikice gnoja, rdečice ali kakšnih drugih težav
- da sem se po več kot dveh tednih lahko končno spet vlegel na trebuh in že naslednji večer občasno tako tudi spal (spanje na hrbtu nikoli nisem prakticiral, pri okrevanju po operaciji pa je bilo neizbežno)
- da se je večina snega končno stalila in pri tem ni bilo prehude packarije
- da je naša streha vzdržala še eno zimo in upam, da bo še kakšno
- da Urban neverjetno hitro napreduje, tudi Sara skoraj vsaki dan preseneti s kakšno novo “finto”
- da je Sara danes brez napake zdeklamirala in odplesala pesem “Oton Župančič – Stari Medo” (kot jo sama predstavi)
- da je čas moje bolniške hkrati tudi čas počitka duha
…

Slabo je ..

- da se bo moja bolniška podaljšala za precej dlje kot sem pričakoval, saj že jutri začnem s prvo serijo fizioterapij, medtem, ko sem pri prvi operaciji okreval brez tega, oziroma so mi terapije bile predlagane šele po nekaj mesecih
- da še vedno roko držim kot kak vojni invalid in si z njo ne morem pomagati toliko, kot bi si želel (Urška je moja leva roka)
- ker ne morem vzeti otroka v tesni objem ali se z njima malo valjati po postelji
- da je Sara zaradi dehidracije po skoraj dvo-tedenskem občasnem bruhanju morala preživeti noč v bolnišnici, pred nekaj dnevi pa je skupaj z mano spet prebolevala neko čudno obliko trebušne viroze; na srečo ni trajalo dlje od enega dneva
- da je dve noči bruhal tudi Urban
- da je danes bruhala še Urška, a ji skoraj takoj po tem bilo bolje
- da mravlje občasno preizkusijo našo voljo do sobivanja
- da se stalno pri sebi izogibam misli o tem, kaj bo treba še storiti glede našega doma (hiše) in dejstvo, da za to ne obstaja nobena finančna konstrukcija, niti ne kaže, da kmalu bi (fasada, streha, okolica, soba v garaži, prizidek, lopa, ..)
- da Urška še vedno ne najde zaposlitve, subvencij za samozaposlitev ni, tudi ne primernega prostora za izvajanje dejavnosti v Rušah
- da je zadnji servis AXa požrl kar precej m2 tlakovcev, a nam bo, upam, služil toliko dlje
…

Verjetno bi se še česa spomnil .. tako dobrega kot slabega .. pa saj “It’s just life”, a ne?

1 comment March 2nd, 2010