Prvi

May 22nd, 2010

Na Aleševo pobudo sva se danes skupaj udeležila 8. Selniškega teka, izbrala sva razdaljo 5km. Vsaj 2/3 poti smo tekli skozi gozd, bolje rečeno po blatu, kjer ni blo blata, pa je bilo treba skakati čez korenine dreves. Da to ni prav nič hecno, je na svoji lastni koži skusil Aleš, ki je po 2400m in odličnih 10min tekel za svoj najboljši čas, pri tem pa si poškodoval gleženj. Zame je bil tek hudo naporen, tudi zato, ker sem trenutno v obdobju “mirovanja” in sem nazadnje tekel kakšen mesec nazaj, pa še tisto bolj za hec. A na cilj sem le prispel.

Aleš je kljub poškodbi prišel na cilj pred mano (s prevozom). Na srečo ni kazalo na hujšo poškodbo, mogoče le nateg kakšne vezi. Preoblekla sva se, zamenjala štartno številko za majico in bon za malico, jaz sem vprašal za čas, ker sem si štoparco na cilju pozabil ustaviti in že sva krenila čevapčičem naproti.

Pred kratkim me kliče Sebi: “Hej, čestitam, zmagovalec!” ???? Aja, saj res. Zmagovalec. Premagal sem zame tokrat napornih 5km. Prispel na cilj. Čas za razmere in z upoštevanjem drugih olajševalnih okoliščin, zadovoljiv. Juhej! “Ne, v svoji kategoriji si bil prvi!” ???? A res? Niti ne vem v kateri kategoriji sem tekel. Zato poškilim na internet ..

Uau! Dosegel sem prvo mesto! Konkurenca (glede na udeležbo v moji kategoriji in čas drugouvrščenca) ni bila pretirano huda, a saj je vse to bil le del moje taktike – zmagati!

Zdaj pa zopet malo zagristi v tek in kmalu spet na kakšno tekmo. Upam, da bo Aleš kmalu lahko spet tekel ali plezal (kar je njegov primarni šport).

P.S. Hmm.. Bi moral dobiti pokal?

Entry Filed under: Jaz