Iščemo mojstre ..

V vezi s prejšnjo objavo sem se odločil, da naznanim tudi to dejstvo: iščemo mojstre!

Potrebujemo:

- tesarja, kleparja, krovca .. ali “streharja” z eno besedo
- zidarja
- fasaderja
- nekoga za izdelavo ograje: zidani stebri, oblečeni v lomljenec (lahko v isti osebi kot zidar)
- nekoga za izdelavo vrtne ute (lahko v isti osebi kot krovec)

Vsakega priporočila bomo veseli, iščemo pa samo resne izvajalace z izkušnjami in dobrim timom.

1 comment July 27th, 2010

Novi načrti

Minilo je dobro leto od kar smo se preselili v naš novi dom in že razmišljamo o novih podvigih. Zakaj? V enem letu smo smo imeli nekaj težav z našim bivanjem, morda posledično tudi z zdravjem, zato je treba s prenovo hiške nadaljevati. V hladnejših mesecih, najbolj v prehodnem obdobju med jesenjo in zimo, smo imeli težave z nabiranjem kondeza na nekaterih stenah v hiši, nastajati je začela plesen. Celo izza Jennyne slike, obešene na steni, je teklo, kot da bi Jenny jokala. Malo nam je zadevo pomagal nadzirati razvlažilec zraka, a tudi pri nižji relativni vlažnosti je kondenz še vedno nastajal. Razlog za to je čisto fizične narave: stene so tanke in se zelo hitro ohladijo praktično na zunanjo temperaturo zraka, medtem, ko se mi trudimo, da bi nam bilo toplo in kurimo in kurimo. Razlika v temperaturi med površinami sten in zrakom je zato daleč prevelika in tudi pri nižji rel. vlažnosti bo kondenz nastajal. Zato je naša prva pobožna želja bila priti do fasade.

Žal je tako, da se pri hišah fasada dela na koncu. Z razlogom. In naša hiška še ni na koncu. Kmalu bi bilo potrebno menjati streho. In če menjamo streho, je treba spraviti hišo na enotno višino, mogoče malenkost stabilizirati z “vencem” in na novo zazidati garažo ter tam urediti dve otroški sobici. Če smo pa že pri garaži, pa je potrebno urediti prehod iz stanovanja v garažo. Lahko bi predrli manjši hodnik pred kopalnico in tako izgubili njegovo zdajšnjo funkcijo (v njem je postavljen hladilnik), ali pa (če že zidamo), postavimo novo zunanjo steno, dobimo novi hodnik in večjo “garažo”. Seveda je potem tukaj še kup inštalacijskih in dugih notranjih del. Če tako potegnemo skupaj, daleč presežemo dosedaj vložen denar. Delo mogoče niti ne, ker bi večino dela itak morali opraviti kakšni obrtniki, ali pa tudi. Takšne rekonstrukcije se pač ne da narediti po delih, saj so stvari ena z drugo povezane. Da ne omenjam še ograje, (ob)novo razpadajoče ute na našem dvorišču, tlakovanje parkirnega mesta, mogoče celo nadsrešek ipd.. Slednje stvari se na prvi pogled mogoče ne zdijo toliko važne, a pri jemanju dolgoročnega kredita je po moje smiselno misliti tudi na to.

fasada – J

Tloris

Smo v fazi pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje in ponudb za okvirni pregled nad stroški in kot osnovo za najetje kredita. Če bi šlo vse gladko, bi z deli lahko pričeli v začetku septembra. Do takrat pa je nič manj pomemben načrt tisti Urškin, da že končno uspe najti neko redno zaposlitev. Veliko sva razmišljala o samozaposlitvi (www.siviljstvo-urska.si), vendar je minusov pred zaposlitvijo v nekem podjetju daleč preveč. Spletna stran bo verjetno ostala, mogoče začnemo z dajavnostjo vzporedno v obliki dopolnilne dejavnosti. Najkasneje septembra se bo moralo nekaj zgoditi.

Torej, big plans for little people. Držite pesti.

1 comment July 26th, 2010

Osvežitev

Po vseh ne-ravno-eksaktno rešenih matematičnih izračunih, tezah, predpostavkah, pomislekih in drugih parametrih za rešitev enačbe z eno stranjo enako “bazen”, smo se zanj vendarle odločili. Če ga imajo sosedje, ga absolutno moramo imeti tudi mi. No, je malo resnice v tem. V lanskem letu  se je Sara nekajkrat kopala “preko ograje”, medtem ko je sosedov veselo čofotal v svojem bazenčku. Nisem ravno tiste vrste, da bi se meril s sosedi kdo kaj premore ali imel slab občutek, da lastnim otrokom ne privoščimo vsega, kar bi si želeli. Pa vendar, morda premoremo še nekaj evrčkov in otrokoma polepšamo poletje, posebej v teh peklensko vročnih popoldnevih, ko bi kdo rit namočil celo v mestno fontano.

Enega smo našli na Bolhi. Deda je kot navadno bil pripravljen za akcijo in je prevzel želen paket ter nam ga dostavil. Na škatli je pisalo: “Postavite v 10 minutah”. Aja, seveda. Nastal je celi gradbeni projekt. Zopet smo angažirali dedeja. Morda sva se narobe razumela, ker se je zadeve lotil pre-resno. Bazen namreč ni primeren za vkopanje. Nekaj samokolnic zemlje nazaj v luknjo, pa je blo. Zemlja premore skoraj toliko kamenja kot prsti, zato jo je treba dobro stolči in potem poravnati s kakšnim bolj finim materjalom. Kot bi trenil, smo na dvorišču imeli tovornjak, ki nam je izsipal 2,5 kubika fine zemlje in kakšnih 300 kg težko vibra-ploščo s katero smo pošteno zvibrilali podlago. Še malo fine prsti na vrh, potem pa čez vse skupaj 2cm stiroporja. Ga lepo obrezat, zlepit in položit. Na koncu je bilo “samo” še treba razgrniti bazen, ga napolniti z vodo, prključiti cevi in črpalko, pa je. Aha. Še en paket kemikalij, jutri pa še en paket dodatne opreme. Pa ugotovimo, kot smo že prej bolj na skrivaj ugotavljali, da je strošek bazena manj kot polovičen napram vsej obvezni dodatni opremi.

Danes smo zakurili v peči in v bazen izpraznili kar nekaj polnih bojlerjev vroče vode in jo zagreli dovolj, da smo lahko otvorili našo prvo kopalno sezono. So far – so good. Zadeva je MEGA. Iz bazena le korak do senčne terase, kjer že diši po sveže pečenem mladem krompirju in polpetih. Še kozarec pomaranžnega soka, skodelica kave in hop! spet smo v bazenu. Ne za dolgo. Pet-deset minutk / rundo bo zaenkrat dovolj. O navdušenju otrok sploh nima smisla na široko pisati, ker je to pač treba dožitveti. Le eno “uč” bo skozi treba imeti na njih, da se kateri slučajno ne odloči za samostojni plavalni tečaj.

Juhuuuu!

Add comment July 8th, 2010