Osvežitev

July 8th, 2010

Po vseh ne-ravno-eksaktno rešenih matematičnih izračunih, tezah, predpostavkah, pomislekih in drugih parametrih za rešitev enačbe z eno stranjo enako “bazen”, smo se zanj vendarle odločili. Če ga imajo sosedje, ga absolutno moramo imeti tudi mi. No, je malo resnice v tem. V lanskem letu  se je Sara nekajkrat kopala “preko ograje”, medtem ko je sosedov veselo čofotal v svojem bazenčku. Nisem ravno tiste vrste, da bi se meril s sosedi kdo kaj premore ali imel slab občutek, da lastnim otrokom ne privoščimo vsega, kar bi si želeli. Pa vendar, morda premoremo še nekaj evrčkov in otrokoma polepšamo poletje, posebej v teh peklensko vročnih popoldnevih, ko bi kdo rit namočil celo v mestno fontano.

Enega smo našli na Bolhi. Deda je kot navadno bil pripravljen za akcijo in je prevzel želen paket ter nam ga dostavil. Na škatli je pisalo: “Postavite v 10 minutah”. Aja, seveda. Nastal je celi gradbeni projekt. Zopet smo angažirali dedeja. Morda sva se narobe razumela, ker se je zadeve lotil pre-resno. Bazen namreč ni primeren za vkopanje. Nekaj samokolnic zemlje nazaj v luknjo, pa je blo. Zemlja premore skoraj toliko kamenja kot prsti, zato jo je treba dobro stolči in potem poravnati s kakšnim bolj finim materjalom. Kot bi trenil, smo na dvorišču imeli tovornjak, ki nam je izsipal 2,5 kubika fine zemlje in kakšnih 300 kg težko vibra-ploščo s katero smo pošteno zvibrilali podlago. Še malo fine prsti na vrh, potem pa čez vse skupaj 2cm stiroporja. Ga lepo obrezat, zlepit in položit. Na koncu je bilo “samo” še treba razgrniti bazen, ga napolniti z vodo, prključiti cevi in črpalko, pa je. Aha. Še en paket kemikalij, jutri pa še en paket dodatne opreme. Pa ugotovimo, kot smo že prej bolj na skrivaj ugotavljali, da je strošek bazena manj kot polovičen napram vsej obvezni dodatni opremi.

Danes smo zakurili v peči in v bazen izpraznili kar nekaj polnih bojlerjev vroče vode in jo zagreli dovolj, da smo lahko otvorili našo prvo kopalno sezono. So far – so good. Zadeva je MEGA. Iz bazena le korak do senčne terase, kjer že diši po sveže pečenem mladem krompirju in polpetih. Še kozarec pomaranžnega soka, skodelica kave in hop! spet smo v bazenu. Ne za dolgo. Pet-deset minutk / rundo bo zaenkrat dovolj. O navdušenju otrok sploh nima smisla na široko pisati, ker je to pač treba dožitveti. Le eno “uč” bo skozi treba imeti na njih, da se kateri slučajno ne odloči za samostojni plavalni tečaj.

Juhuuuu!

Entry Filed under: Družinske