Mi pa hiško zidamo

In tako je bilo, da so prišli trije zidarji, zmešali malo peska in malte ter začeli zlagati zidake ..

1 comment September 28th, 2010

A je to: Perforacija, hidroizolacija

Še enkrat se dokazuje dejstvo, da pri gradnji teorija ni enaka praksi. In da stvari, na prvi pogled enostavne, to največkrat niso. Ampak, vse storjeno, na koncu narejeno, kakorkoli že, sigurno pa v dobri veri. Če s tem, ko se takšnih stvari lotiš sam kaj prišparaš, pa je lahko stvar večne diskusije. Torej ..

Ideja: Pred izvedbo fasade bi izvedli ti. sanacijo horizontalne hidroizolacije zidov, da ne bi imeli več težav s kapilarno vlago, posledično večjo vlažnostjo prostorov in povečano možnostjo pojava plesni kljub temu, da bi že s samo fasado morali rešiti pojav kondenza.

Teorija: Če po netu prebrskaš ugotoviš, da je takšnih sanacij več vrst, od manj do bolj dramatičnih izvedb z manjšim ali večjim uspehom. Skupno jim je le to, da nič od tega ni poceni. Z razlogom ali brez? Kaj pa vem..

Izbral sem tisto, manj dramatično, verjetno “najcenejšo” in takšno, ki bi jo lahko izvedel sam. To je neke vrste impregnacija zida s posebno tekočino, ki se vliva v luknje izvrtane v zid, približno 15cm narazen v dveh vrstah. Po navodilih sodeč, bi moral tekočino aplicirati skozi cevko s priključenim lijakom, pri čemer se cev v vrtino namesti s hitrovezečo malto. Približno tako bi to moralo izgledati:

vir: www.injektiranje.si

Ok. Gremo na bistvo. Praksa (s še malo teorije):

V soboto zjutraj sem se najprej šel smetarja. Po Rušah sem se vozil v naši mali rdeči škatlici (AX) in obračal smetnjake z rumenim pokrovom, na katerih piše PET plastenke in pločevinke. Ja, v enem se res bile samo pločevinke (zelene z rogovi) in ta je edini bil napolnjen do vrha. Drugi so komaj imeli pokrito dno. V vsakem je zaradi dežja bilo še precej vode pomešane s vso mogočo svinjarijo iz plastenk (vino, barva, sokovi, kis, cola, ..). Pri praznjenju enega izmed njih mi je ena mimoidoča gospa dala namig: “Tam spodaj imate še enega, je navadno poln.” “Ne, hvala gospa, sem ga že obrnil, je bil skoraj prazen.”, sem se prijazno zahvalil. V treh rundah sem domov pripeljal kakšnih 80 plastenk. Izračunal sem, da bi jih potreboval 133. Malo? Veliko? OGROMNO!! Ok, plastenke so doma. Kaj pa zdaj? Cev? Spet gremo računat: 133 plastenk, za vsako bi rabil kakšnih 40cm cevi, to je 53m cevi x 2 vrsti = 106m cevi. 1m cevi od 1 – 2 EUR, govorimo o krepko več kot 100 EUR samo za cevi. Dalje. Cev je treba namontirati na plastenko tako, da tesni. Prav tako v luknjo tako, da tesni. To naredimo s posebno hitrovezečo malto. Kolko malte? Nimam pojma. Za začetek sem je domov pripeljal 5kg. Pa spet malo matematike: 20m zidu, 15cm razmak med luknjami v eni vrsti = 132 lukenj x 2 vrsti = 264 lukenj. Ups. Sem se vsekal pri številu plastenk. Teh bi naj bilo toliko kot lukenj? 264??? Pa vsako luknjo zamaltat? Jao, jao ..  Hja, kaj pa zdaj? Prejšnji dan sem kupil 28mm sveder (se vidi na sliki spodaj), naš mojster Boris, pa mi je posodil mašin (tudi na sliki). Pravi, da je to že delal z nekim kolegom nekoč, in so res začeli s plastenkami ga srat, potem so pa kar na lijak dalje vlivali. Super. Če so oni na lijak, zakaj ne bi še jaz. Gremo vrtat! Najprej z manjšim svedrom, šele nato z “Berto”. Zid je debel 21,5 cm. Luknja mora biti globoka toliko, da do konca zidu ostane še 5 cm. Spet matematika. Vrta se pod kotom 30-40%. 21,5 – 5 cm = 16,5 cm horizontalna stranica. Pomagam si s tem. Torej, od 19 – 21 cm globine. Na svedru s z lepilnim trakom označim 20cm. Pri tem seveda (pozabim) ne upoštevam, da je s vsake strani kakšnih 2cm ometa. Bi moral notranji omet odšteti, da ne bi slučajno vrtal čisto do ometa? Potem bi to bilo 21,5-2 = 19,5 debeline zidu, pri 30° kotu vrtanja = 17cm. Tega nisem upošteval in seveda, ni šlo čisto brez posledic.

Najprej navrtam ta daljši zid. Vrtam večji del deževne sobote. Ko se prične mračiti sem pripravljen na prvi poskus zalivanja vrtin. Prva, ok. Druga, ok. Zadeva se vpije, kot bi jo nalival v spužvo, dokler po kakšnih 5 vrtinah ne ugotovim, da bolj kot nalivam, manj je not. “Tine!”, se dere Urška iz dnevne sobe. Slišim jo “čudno” bolje, kot navadno, pa so vsa okna zaprta. “V dnevni je vse mokro!” Opa! Kaj pa zdaj? Posvetim v eno izmed lukenj iz katere prihaja glas in stvar postane jasna. Končam, grem v dnevno in kot da bi reševal komu nogo izpod omare, polno omaro uspem premakniti približno pol metra ali malo več od zidu. Hmmm… Na dveh mestih je odpadel omet in z ometom še malo opeke. Zlezem za omaro, sproti čistim pajčevino in prah in preučim situacijo. Saj ni čudno. Zid je od znotraj črn. Še dobro, da je odpadel, bomo vsaj svežo malto ruknili gor.

Tudi v nedeljo sem vrtal. Podobno kot v dnevni sobi, se je zgodilo še v spalnici, čeprav sem pazil, da sem vrtal manj kot 18cm globoko. In še dobro, da nisem prevrtal cevi za ogrevanje (upam). Popoldan je bilo izvrtanih vseh 260 lukenj (ocenjeno). Porabil sem skoraj 3 – 10l kanistre KEMASOLa, samo za V steno. Pet jih še imam na zalogi, bo potrebno dokupiti. Danes popoldan pride zidar, da najprej poflikava steno od znotraj. Potem šele pride na vrsto zalivanje. Odprtine morajo potem biti odprte še 30-60 dni, nakar se jih zalije s posebnim cementnim kitom. To steno tudi dodatno utrdi.

6 comments September 20th, 2010

Otroški sobici

In se je začelo ..

.. mi smo pa že malo skicirali

1 comment September 17th, 2010

14 dni vrtca

Od kar sta Sara in Urban začela z daljšimi počitnicami, so se za nas končale težave z zdravjem. Urban se je celo uspešno izognil eni grupni virozi malo pred odhodom iz vrtca, ko si je igralnico delil le še z dvema korenjakoma. In z začetkom septembra sta se tako Sara kot Urban spet vrnila v vrtec. Za Urbana je to bil drugi vstop, za Saro že tretji (ali četrti?) vstop v vrtec. Torej smo lahko na podlagi izkušenj spet nekoliko špekulirali, a vseeno mislili le na najboljše: “da le ne bi bilo kot vsako leto, ko otroci po 14 dneh vrtca pričnejo množično zbolevati”.

Žal je to očitno pravilo. Po tednu dni sta oba začela kazati znake nahoda: izcedek iz noska, kihci, tu in tam kašelj .. Sara ves čas smrka in včasih je tečka, ker ne more brez težav dihati skozi nos, Urban nas zopet straši z njegovim suhim kašljem. Ponoči se je zbudil in jokal, zdelo se je, kot da ne more dobro zajeti sape. Podobno, kot bi zrak vdihaval skozi pol zaprti ventil. Vmes je še kašljal, se davil, nekajkrat ga je od kašlja sililo na bruhec. Vročine nima. Ko se je pomiril, je zaspal in spal do jutra. Z Urško sta danes obiskala zdravnico, kjer je dobil terapijo inhalacij. Menda bi naj šlo za laringitis. Če bo ponoči spet težko dihal, ga moramo odpeljati na pregled k dežurnemu zdravniku, če bi ura bila zelo pozna, pa kar v bolnišnico. Me je že groza. Res. Upam na najboljše.

3 comments September 14th, 2010

Draga, pomanjšal sem hišo

Nekoč ..

.. potem ..

.. Danes

Hvala Andreju, Alešu in Iztoku za nešteto pretočenih znojnih kapelj in “ni zakaj”, ker ste lahko pomirili svoje živčke.

Add comment September 6th, 2010

Firma

Ej, a sem že omenil, da sem postal “podjetnik”? Ah, seveda! Zdaj imam svojo firmo. Če stvar zalaufa, bom zaposloval. Prva v vrsti je zaenkrat Urška. Načrti so veliki, časa za njihovo uresničevanje žal malo. Pohlep ni del načrtov in odpade. Profit je pomemben le toliko, kot je pomemben njegov pojem, torej moral bi biti iz vidika ekonomske teorije, osebno pa sem prepričan, da najprej moram doseči neko splošno ozaveščenost o ponujenih storitvah/izdelkih in se trudim, da zadeva postane aktualna ter kar se da dostopna vsem. Sem že omenil, da je dela veliiiiiiko? Volunterskega dela. No, stroške si bom že moral pokrivati .. Skratka, upam da se bo izkazalo za vredno truda.

Nekaj več o tem se da izvedeti iz Urškinega šiviljskega kotička.

4 comments September 1st, 2010

Ready, steady, ..

Ok. Garaža je že skoraj prazna. V njej je še ena 1500 L cisterna za olje in dve šiviljski mizi s strojema, ki ju moram izseliti nekam pod streho. Verjetno v mamino staro hiško na Studencih. Danes in jutri bi vreme naj bilo dokaj ok, zato resno razmišljam o pričetku rušenja.

Predviden plan je sledeč .. Do 12.9. mora garaža izginiti iz tlorisa, podreti moram škarpo, ki sem jo s takim ponosom zbetoniral, ven vrečti nekaj kvadratov tlakovcev, ki smo letos, ne tako dolgo nazaj, polagali, preseliti Jenny (še ne vem čisto prav kam).  Njeno hiško, da ne bo pomote. Po tem datumu bi naj prišli gradbinci, skopali za temelje, vlili v luknjo nekaj m3 betona, postavili nove zide in pripravili vse potrebno za prihod krovcev. Ko pridejo krovci, hišo spremenimo v kabrio. Dva ali trije obstoječi zidi se bodo morali dvigniti, naredi se armiran betonski venec, postavi novo ostrešje, položi izolacija in pokrije streha. In že so tu fasaderji, ki bodo hiški dali novo obleko. V vmesnem času bi morali dobiti nekaj novih oken, odlično bi bilo, če bi v prostorih spravili zadevo do estrihov (pomeni položiti vso izolacijo, napeljati talno gretje, ..). Aja, če smo že pri talnem. Kotlovnica bo enako deležna korenitih sprememb. Olje gre ven. Pomeni, da se rešimo cisterne za olje, peči na olje, gorilnika, ven bomo vrgli tudi praktično nov kombiniran bojler (rabi kdo kaj od tega, vse je brezhibno?). Namesto vsega tega bomo skušali stlačiti v kotlovnico en hranilnik toplote ali zalogovnik, kot mu nekateri pravijo. S tem bomo dosegli veliko boljši izkoristek peči na drva in se (srčno upam) rešili preveč frekventnega nalaganja na peč, toplotnih presežkov in manjkov itd. Upam, da lahko izkoristimo obstoječo (novo) elektronsko regulacijo, sicer bomo rabili še vsaj kakšen diferenčni regulator. Minus vsega skupaj je, da ne bomo imeli vira ogrevanja na ON-OFF, kot mu jaz pravim. Torej, če nas pozimi dlje časa ne bo doma, bo nekdo moral 1x na dan ali 1x na nekaj dni zakuriti. To ne bi smel biti večji problem. Kuriti bomo morali tudi poleti za toplo vodo, vendar to naj ne bi bilo potrebno narediti več kot 1x na nekaj dni. Obstaja možnost dodati električni grelec, ki bi nekaj omenjenih minusov morda omilil, še bolje pa bi bilo misliti na solarne kolektorje, ampak o tem (cena, cena) še ne upam nič konkretneje razmišljati.

Torej .. Do zime bi morali biti vsaj na zunaj šik, in najkasneje spomladi bi otroka morala imeti na razpolago svoji sobici. Sicer še vedno čakam na odobritev kredita, a upam, da ne bo kakšnih zapletov in zadeva gre skozi ok.

Ja, kar precej po glavi roji, brenči in včasih od tega tudi boli ..

4 comments September 1st, 2010

Urban prvič ne spi doma

Ta vikend je Urban prvič šel na počitnice tako, da je tam tudi ostal (čez noč). V petek sva z Urško nameravala pospravljati klet, uto, garažo, predvsem z namenom, da sprostimo nekaj prostora za selitev stvari iz garaže. Garažo namreč v kratkem čaka nemilost hiltijev, macol, motorne žage ipd. (mogoče že danes). Urška se je z našo omo Tejo in Karlotom dogovorila, da otroka vzame na kratke enodnevne počitnice do večera. A bolj kot se je bližal večer, bolj sva z Urško ugotavljala, da bi nama strašansko ustrezalo, če bi počitnice podaljšali na naslednji dan. Poleg tega, da bi soboto lahko izkoristila za odvoz ogromnega kupa odpadkov v zbirni  center, bi si zvečer še skupaj ogledala predstavo Z. Batine, Mesar za vse večne čase. Urška pokliče mamo in ni problema. Skoraj ne morem verjeti, da bova po dooolgem času preživela večer, ne da bi bilo potrebno misliti na to, da bosta otroka umita, sita in pravočasno v postelji. Juhuhu! Tudi otroka se nad novico nista pritoževala. Karlo je odstopil svoje mesto v spalnici in prespal noč na kavču (hvala, hvala), Urban pa je dobil priložnost omi pokazati vse mogoče spalne poze. Določeni elementi so tako zahtevni, da bi velika postelja zanje skoraj bila premajhna. Oma je imela pod nosom enkrat njegove noge, drugič rit, potem glavo, roko … itd. Skratka, problemov ni bilo in vsi smo se imeli super, pa še naredili smo kaj koristnega.

Add comment September 1st, 2010