Nad Hvarom z letalom

V nekaj dneh našega kratkega obiska otoka Hvara se je nabralo dogodivščin in novih izkušenj toliko, kot se jih včasih cel dopust ne. Naključje je bilo, da je ravno v času našega obiska na kratek izlet priletela eskadrilija iz Maribora, mi smo si pa nažicali panoramski polet. Enkratno! Edino Urban se je na začetku “malo bojal”, potem pa bil kar “podumen”. Mene pa mika, da bi postal pilot (že od malega). Čisto zares. Samo mošnjiček je prazen ..

1 comment May 31st, 2011

Folkloristka

Včeraj je Sara čakal drugi nastop s šolsko folklorno skupino OŠ Janka Glazerja iz Ruš, v kateri sodelujejo tudi otroci iz vrtca. In to ni bil nastop kar tako, to je bil nastop na regijskem srečanju folklornih skupin v Lendavi, mestu, kjer sem sam nekoč živel in preživljal svoje otroštvo. Sara se je nastopa in vožnje z avtobusom veselila že nekaj dni prej in tudi včeraj ni mogla skrivati navdušenja, ko so se ravno z vrtčevsko skupino odpravljali proti avtobusu. Za kratki čas smo se poslovili in se sami odpravili proti Lendavi z avtom. Do pričetka prireditve smo obiskali grob mojih starih staršev, ki jih kar ne morem nehat pogrešati in samo predstavljam si lahko, kakšno veselje in ljubezen bi delila s Saro in Urbanom. Imeli smo še čas za kosilo v starem in skozi leta ne veliko spremenjenem lendavskem Lovskem domu.

Nastop naše folklorne skupine smo pravočasno ujeli. Verjetno sva oba z Urško težko zadrževala solzo sreče, ko sva na tako velikem odru v čudoviti in polni Gledališko-koncertni dvorani gledala našo princesko oblečeno v folklorno oblekco z zvezano belo rutko na glavi. Po končani prireditvi sem Saro komaj uspel pozdraviti, saj so vgojiteljice, ki so otroke spremljale skrbele, da je čredica stalno skupaj, kar je tudi prav. Otroci so dobili malico, mi trije pa smo si privoščili kepico sladoleda iz stare lendavske slaščičarne, kjer ti sladoled še vedno postreže isti stric, kot pred tridesetimi leti.

V Rušah smo v skupini ostalih staršev počakali avtobus z otroci. Sara je iz avtobusa stopila vsa žareča od veselja, verjamem, da je to zanjo bila prava mala pustolovščina. Vzgojiteljice in mentorice folklorne skupine svoje delo opravljajo odlično, zato bi včeraj bila kakršnakoli skrb za Saro odveč. Bravo!

P.S. Fotoaparat smo žal pozabili doma, slike so narejene z mobilcem. Ravno, ko sem želel narediti sliko Sare, pa so v dvorani pogasnili luči, zato je slabše kvalitete .. a pikica naša nič manj srčna na njej, a ne?

Add comment May 11th, 2011