Akrobatski padec

August 12th, 2011

Zdaj smo že vsi na kolesih, Urban je “ta večje” kolo že dobro osvojil. Kakšen padec tu in tam se zgodi, a kako bi lahko kdo bil kolesar, če občasno ne občuti podlage na svoji lastni koži? Zato smo zaradi njih le še bolj pogumni in drzni, kot pravi kolesarji morajo biti.

Kot ponavadi, se tudi danes konec naše poti zaključi z rahlim klancem, ki ga ob pravilni uporabi zavor tako Urban kot Sara obvladata. Zato se Sara pogumno spusti po klancu navzdol. Pod klancem nas čaka Jenny. Vesela nas je bolj kot takrat, ko smo se domov vrnili po 12 dneh dopusta. Zažene se proti Sari, ki je ravno dosegla najvišjo hitrost. Sara se prestraši, pritisne na zavoro ob tem pa dobesedno odleti iz kolesa. Na srečo se je padec končal brez poškodb in se je tudi Jenny pravočasno umaknila, jok je bil bolj posledica neljubega presenečenja.

Ko Saro še vso ihitajočo tolažim, pravim: “Še sreča, da se nisi poškodovala!”

Sara doda: “In še sreča, smrk, smrk, da nisem Jenny poškodovala bolane tačke (Jenny ima po operaciji še vedno povito tačko)”.

Entry Filed under: Princeska