Jenny na operaciji

August 5th, 2011

Pred nekaj meseci smo opazili, da ima Jenny na sprednji tački za nohet veliko bulo. Bila je mehka na dotik, koža zelo napeta, zato sem domneval, da gre za kakšno gnojno bulo. A vendar nisem veterinar in brez posega, se tega ne da z zagotovostjo trditi. Jenny smo odpeljali k veterinarju. Veterinar je bulo punktiral in iz nje potegnil kar precej temne, gnojne tekočine. Pripravil je tudi vzorec za analizo pod mikroskopom in potrdil, da gre za gnojno vnetje. Z iglo je zarezal v površino kože in iz bule iztisnil še preostanek gnoja. Če bi se zadeva ponovila, bi bila potrebna operacija, saj lahko gre za vnetje kožne žleze lojnice, lahko pa tudi za kaj drugega.

Bula se je kmalu spet napolnila in celo prerasla svojo prvotno velikost. Urška se je potrudila in poklicala dve veterinarski ambulanti: “našo” v Mariboru in priporočeno veterinarsko ambulanto v Moravskih Toplicah. Ko je v slednji vprašala za okvirno ceno takšnega posega, brez da bi ji povedala o ponujeni ceni v Mariboru, je gospa dejala: “Gotovo precej manj kot bi plačali v Mariboru”. In ta faktor je bil skoraj 3!! Tako smo Jenny naročili na poseg v Moravcih in jo tja včeraj tudi odpeljali.

Ker so psi menda precej občutljivi na splošno anastezijo, poleg tega pa je Jenny imela precej nizek srčni utrip, se je veterinarka odločila, da ji damo le pomirjevalo, ki jo bo spravilo v rahli dremež. Po desetih minutah je Jenny že dremala in smo jo odnesli na mizo. Ko je mesto posega bilo pripravljeno, je veterinarka naredila prvi rez. Gnojna tekočina je v curku brizgnila veterinarki v obraz, jaz sem pa od presenečenja kar malo odskočili od mize. Potem je še nekajkrat špricnilo iz rane, dokler ta ni bila čisto prazna in pripravljena na čiščenje. Z grelnikom, kot je tisti za spajkanje, je žgala tkivo in kmalu se je pokazal vzrok vetja. V rani je bilo precej koščkov tujkov, ki jih je Jenny verjetno staknila med svojim tekanjem za žogo. Ko so bili vsi tujki odstranjeni, je veterinarka rano zašila, vtisnila vanjo še malo antibiotika in jo povila. Jaz sem ves čas stal ob Jenny in jo božal. Kljub dremežu je nekajkrat trznila in skoraj razsipala pribor iz mize. Dobila je še eno injekcijo antibiotika in sredstav za prejšnje prebujanje, za popotnico pa smo dobili še dve tabletki in novo dozo injekcije, ki ji jo bom moral dati danes jaz sam.

V avto smo jo odnesli še vso omamljeno in trajalo je še dobro uro, preden se je pošteno prebudila. Ko sem ji doma pomagal zlesti iz avta, je najprej poiskala žogo, jo prinesla in hotela prositi, da ji jo vržem. Žogo sem skril in je raje od Urške dobila majhen priboljšek. Noč je prespala v stanovanju. Upam, da se ji rana dobro zaceli, čez 10 dni pobiramo šive.

Aja! Cena? Če so nam v Mariboru govorili o ceni ok 160 EUR, smo v Moravcih plačali slabih 60.

Entry Filed under: Družinske