Goslice

September 2nd, 2011

Pa smo le dočakali. Dan, ko smo obiskali učiteljico Simono. In Simona ni čisto navadna učiteljica, kot so tiste v šoli. Simona je učiteljica violine. Obiskali smo jo, da nam predstavi ta nežni inštrument. Sara je žarela od pričakovanja, da bo lahko prvič v rokah držala goslice in morda celo poskusila na njih zaigrati kakšen ton. Simona je prinesla violino, ki ji jo je kupila babica, ko je bila stara le kakšno leto ali dve več, kot je sedaj Sara. To je violina – četrtinka, kot se imenuje  zaradi svoje velikosti. Za Saro je še prevelika, a ne toliko, da je ne bi mogla prisloniti k ličkom, jo z levo roko držati in z lokom v desni potegniti po strunah. Ali pa zabrenkati, kot na kitaro. Temu načinu igranja se reče pizzicato. Sara je prvo srečanje vzela zelo resno in bi kar ves čas našega obiska vežbala. Celo pred ogledalo se je postavila in se gledala, kako igra. Madoniš! Simona je bila vesela, da je Sara tako navdušena in bila presenečena, da sta se z violino že prvič dobro ujeli, saj je Sara violino držala, kot prava violinistka, tudi takrat, ko ni igrala nanjo. Ker je Sara še premajhna za vpis v glasbeno šolo, smo se s Simono dogovorili za individualne učne urice s katerimi bosta s Saro pričeli takoj, ko najdemo zanjo primernejšo, manjšo violino (osminko ali šestnajstinko). No, bomo videli kako dolgo bosta trajala navdušenje in volja do igranja. Jaz pravim, da je bolje, da nam zagode na violino, kot drugače.

Entry Filed under: Princeska