Pariščina

March 1st, 2012

Doma jemo mehki francoski sir, ki ga je Deda prinesel iz izleta v Franciji. Trudimo se, da ga čimprej maznemo iz dveh razlogov: 1. ker je zares dober, 2. ker neznansko smrdi po kisli repi, tako tudi naš hladilnik (kljub temu, da je sir zavit v papir, potem še v alu-folijo in spakiran v vrečko).

V stilu Emmanuela (Jure Godler v oddaji “Ugani, kdo pride na večerjo”), se šalim na račun sira:

“Marcel, phresnetho, kaj si pa nahredil? Saj si vso hrepo po tleh razhlil .. Pa hravno tu, kjehr phriphravljam svoj najboljshi shir”
“Dhraga Fracheska, nikkahr ne bodi huda .. bo pa to naš novi spezialitet!”

.. in še nekaj podobnih zgodbic, vse v stilu “paštete” (Pa-šteta je sve to baciti), le da je glavni subjekt sir.

Sara se simpatično smeji, ker sira itak ne je in se dela, kot da razume atijev humor, potem pa pripomni:

“Ati, ti tak govoriš kot Benjamin! Pariško!” (Benjamin je kuhar v omenjeni oddaji)
“Pariško?”, presenečeno vprašam.
“Ja, tak ko govorijo v Parizu, glavnem mestu Francije”, z geografsko natančnostjo dodatno razloži Sara.

(nimam pojma od kod to, tudi oddajo smo žal uspeli gledati le na obroke, morda enkrat ali dvakrat)

Entry Filed under: Družinske, Princeska