Temu dejstvu bi lahko pripisal tudi vse pogostejše težave pri nalaganju strani, kar je gotovo vsak od vas, ki redno berete ta blog, že doživel. Dobro moram razmisliti o tem, kako lahko to vpliva na moje pisanje v prihodnosti ali celo na obstoj bloga. Vas, ki me redno spremljate, bom o tem gotovo še obvestil.

V tem letu je obisk bloga narasel za več kot 100%! Nisem še dosti razmišljal o tem, kaj to pomeni, ali je to veliko, malo, povprečno, .. Vsekakor pa sem kljub že mnogim pomislekom o nadaljevanju pisanja bloga iz njega iztržil več dobrega, kot slabega. In naj tako ostane še naprej!

Razlogi? Kaj pa vem. Eden od njih je ta, da je nov strežnik precej odzivnejši in zaneslivejši. Ker je potrebno preseliti še domeno zvitek.net, bo naslov do takrat spremenjen in takšen, kot sem ga zapisal. Sicer pa naj bi veljalo, da boste nanj avtomatsko preusmerjeni, če vpišete stari naslov (http://blog.zvitek.net).

Ja.. včasih je treba v življenje vnesti malo zmede, da ne nastane dolgčas.

Nabralo se je kar precej stvari o katerih bi lahko, pa zaradi omenjenih nevšečnosti nisem pisal. Mogoče uspem nadoknaditi, a bom verjetno začel s čim bolj “aktualnim”.

Če še vedno redno prihajate na ta naslov, me veseli, da so še tako vztrajni in potrpežljivi med vami.

Aha! Če ima kdo idejo ali celo izkušnje, kako spraviti zapise iz bloga v obliko, primerno za izpis in vezavo, naj sporoči, plz! Google vrne to.

Ozadje

TinyMCE se nahaja na lokaciji wp-includes/js/tinymce, relativno na mesto, kjer je nameščen WP. Tam se nahaja datoteka tiny_mce_config.php. V glavi datoteke piše: “This file compresses the TinyMCE JavaScript using GZip”. Bistvo je v tem, da je javascript datoteka za TinyMCE precej obsežna in jo je zato dobro stisniti (zipati, po domače), predno se prenese do našega brkljalnika, ki jo uporabi, da na ekran nariše ustrezen urejevalnik s vsemi luštnimi gumbki za urejanje teksta. To stiskanje opravi PHP na strani strežnika, ki javascript kodo generira, pač glede na nastavitve v tiny_mce_config.php datoteki.

The Catch No.1

Kaj če PHP na strežniški strani ni konfiguriran tako, da bi funkcija za stiskanje bila aktivna (parameter zlib.output_compression = Off v php.ini datoteki)? Hja, potem to ne bo delovalo in vizualni urejevalnik ne bo deloval.

Kaj narediti No.1?

Imamo vsaj dve možnosti. Če imamo možnost konfigurirati PHP, potem samo spremenimo direktivo v php.ini datoteki. Tega nisem sprobal, ker te možnosti nimam.

Druga možnost je izklopiti stiskanje generirane javascript kode z nastavitvijo parametra v tiny_mce_config.php datoteki. Poiščemo vrstco:

…
‘compress’ => true,
…

in jo spremenimo v

…
‘compress’ => false,
…

Shranimo datoteko.

The Catch No.2

Če sedaj skušamo še enkrat odpreti stran z urejevalnikom (npr. stran za pisanje nove objave), bomo po vsej verjetnosti ugotovili, da se ni nič spremenilo. Zakaj? Zato, ker so naši brkljalniki že tako pametni, da v svoj interni spomin shranijo datoteke, ki jih spletna stran uporablja, da jih ne rabijo vsakič nalagati iz strežnika. To se imenuje caching. Scenarij: brkljalnik ugotovi, da naša stran z urejevalnikom potrebuje TinyMCE javascript datoteko. Najprej pokuka v svoj chache, če jo že ima tam. Ker jo najde, jo uporabi. Vemo pa, da je ta datoteka “pokvarjena” in zato naš urejevalnik ne deluje.

Kaj storiti No.2?

Brkljalnik moramo prepričati, da datoteke ne vzame iz cache-a, ampak “gre po njo” na strežnik (kjer se bo sedaj zaradi sprememb v No.1 pripravila pravilna javascript datoteka). To najlažje naredimo tako, da brkljalniku počistimo njegov cache. V Firefoxu to naredimo tako, da iz menuja izberemo Orodja -> Možnosti .., zavihek Zasebnost, kliknemo na spodnji gumb Počisti zdaj in odkljukamo samo Predpomnilnik. Kliknemo na gumb Počisti zasebne podatke zdaj. E, tako. Zdaj lahko ponovno naložimo stran za pisanje objave, kjer se nahaja zloglasni urejevalnik. Verjetno bomo tokrat morali počakati malo dlje, da se stran (v ozadju tudi javascript datoteka) naloži. In? Voila! Vizualni urejevalnik nam je na voljo!!

WYSIWYG: What You See Is What You Get

JS Error: tinyMCE is not defined
Izvorna datoteka: http://blog.vetrnice.si/tine/wp-admin/js/editor.js?ver=20080325
Vrstica: 73

Nekaj o tem sem že pisal tukaj, več informacij pa je na voljo v angleščini na tem naslovu >>>.

Idej za nadgradnjo je veliko. Kljub temu sem prepričan, da je zadeva že v osnovi za koga uporabna in morda je moj čas bil koristno porabljen še za koga izmed vas.

Evo, še moja slika za tiste, ki imate geslo:

Ta del vsebine je zaklenjen!
Geslo:

Ena izmed stvari, na katere sem pomislil še preden sem začel pisati blog, je možnost zaščite. Kako zaščititi vsebino, da je ne more videti vsak. Wordpress ponuja kar nekaj out-of-the-box rešitev. Med njimi je tudi takšna, ki se meni zdi doslej najprimernejša. Zaščita posamezne objave z geslom. Geslo določimo ob vnosu objave, objava pa se na prikazani strani pokaže le z naslovom in predpono “Protected:”. Namesto na vsebino te objave, uporabnik naleti na vnosno polje, v katero mora vpisati geslo. Geslo mu sporočimo sami. Če uporabnik geslo vnese in je pravilno, se objava odklene in vsa njena vsebina je na voljo. Je to ok? Ja, ponavadi.

Že nekajkrat pa sem želel zakleniti samo en del objave. Tipično: slike in video posnetke. Tekst bi lahko prebral vsak, za ogled videa v nekem prispevku, pa bi moral ta del vsebine “odklenit”. Po spletu sem brskal, da bi našel takšno rešitev, a je žal nisem našel. Sedaj sem na tem, da jo implementiram sam. In sem že začel. Malo se sicer lovim, ker moram spoznati delček arhitekture Wordpress-a (ki je za moje pojme dokaj slabo dokumentirana) in zopet zbiram informacije iz tisoč različnih strani, druga spemenljivka od katere je odvisen release date pa je čas. Stalno nepogrešljiva komponenta. In da bo tistim, ki se jim zdi to zanimivo (ali bi želeli zadevo dokončati namesto mene) malo bolj jasno o čem pišem, še malo razlage funkcionalnosti s screenshoti.

1) Ko vnašamo objavo, označimo del vsebine, ki jo želimo zakleniti, z oznako lock in identifikatorjem gesla (ime in ne vrednost gesla, ki ga želimo uporabiti):

2) Identifikatorje gesel bo mogoče vnašati preko administracijske konzole, gesla pa se bodo shranjevala v podatkovni bazi.

3) Princip delovanja bo enak kot že zdaj obstaja pri zaklepanju cele objave

4) Primer objave z zaklenjenimi posamičnimi deli vsebine. Vnos gesla in klik na ikono ključavnice odklene vse ponovitve, ki se nanašajo na isti identifikator gesla (odklene vse kar je pod izbranim geslom):

5) Za nameček še en screenshot kode:

Vir: dnevnik.si