Posts filed under 'Bodi naš dom'
T: “Dober dan, kličem v vezi z našo oddano vlogo na razpis za dodelitev subvencije za naložbe občanov v povečanje energetske učinkovitosti stavb.”
A: “Kdaj ste pa vlogo oddali?”
T: “Hmm.. Kakšne tri tedne bo od tega.”
A: “Uf, gospod, potem pa še hitro ne boste na vrsti. Kako se pišete? …. Vaša številka je 12.240. Nekje spomladi lahko pričakujete odgovor.”
Sporočilo za javnost sicer pravi malo drugače, ali ipak. Vrsta je dolga, in zakaj ne čakati, če nam kanček investicije časti država, a ne?
December 8th, 2010
Naša bajtica dobiva novo podobo. To je dejstvo. Malo se je zredila, dobila novo streho, nova okna, oblekli smo jo v novo oblekco. In se je trenutno zataknilo. Oblekci je treba dati barvo. Kakšno? Barv v barvni paleti je kar nekaj, a jih 80-90% odpade takoj. Še vedno pa jih ostane dovolj, da človeka zmeša, takšnega kot sem jaz, še posebej. Z Urško sva bila mnenja, da na hišo damo tri barve: eno temnejšo in eno svetlejšo za fasado ter eno zares svetlo za napušč. Ok. Odločiva se za barve, jih dava mojstrom, podpišem in čao. Potem me mojster naslednji dan kliče, da bo prinesel vzorec svetlejše barve za fasado, ker je nekoliko temnejša, kot se zdi po vzorcu na papirju. Res je, še sreča, da jo je prinesel. Barva je namreč jajčno rumena in ne rahlo oranžna, kot je bilo videti na barvni karti. Te ne bova izbrala. Iščeva naprej. Potem prosiva še za nekaj dodatnih vzorcev (košček fasade na stiroporju) in ker so temnejšo barvo in barvo za napušč že pripravili, prosim še za vzorec naše temnejše barve. Včeraj mi jih gospod šef delavcev dostavi na dom. Temna je … a-a, nikakor. Kaj zdaj? Barva je že namešana. Nič, če jo bo treba plačati, jo bomo pač plačali in z njo namazali .. kaj pa vem .. škarpo. Mogoče bi bilo bolje izbrati samo eno barvo za fasado. Poiščeva vzorec, zdi se nama, da bi to lahko bilo. Mojstru sporočim, da bomo uporabili samo eno barvo in katero. Potem brskam po internetu, iščem slike fasad. Med njimi so fasade, ki bi lahko imele takšno barvo kot najin na zadnje izbran vzorec, pa nama spet ni všeč. Barva je na fasadi preveč “kričeča”, če dobiva takšno fasado, jo grem lastnoročno prebarvat. Še enkrat kličem mojstra (ki me verjetno že in še pošilja v p.m.) in povem, naj počaka do naslednjega dneva. Danes zjutraj mu pošljem SMS z dokončno izbranima barvama – svetlejši in temnejši odtenek. Kateri? Hmmm .. Saj si ne upam več o tem razmišljati, ker sem na sebe enako jezen kot so name verjetno mojstri. Mučno je tole ..
.. osnova
November 16th, 2010
Ok. To, da je pri nas doma še vedno na pol blazno stanje zaradi del okoli hiše, je itak normalno in še malo, pa se bomo navadili živeti “ko cigani”. Saj ni rečeno, da je v tem kaj pretirano slabega, samo malo trka na naše predsodke. Bo treba kljub vsemu še pred zimo malo pospraviti, sicer bodo cigani počasi prišli živeti na naše dvorišče, tolko se bodo počutili pri nas domače.
Smo v fazi izdelave fasade. Lepilo je že praktično povsod, ponekod že v drugem sloju, včeraj smo izbrali okenske police (nič posebnega, ker vse malo bolj posebno ima še bolj posebno ceno), izbrati pa je bilo potrebno tudi barvo. Hjoooj, je hudo, ko si pred dejstvom, da se je treba končno za nekaj odločiti. In da boš to, kar boš izbral, gledal vsaki dan, predvidoma in pričakovano še dolgo časa. Kljub temu, da ne morem reči, da Demit ponuja neki strašni nabor fasadnih barv, jih je še vedno dovolj, da človek koleba. Itak pa so tisti vzorčki nekaj drugega na papirju kot na fasadi. Da ne govorim o tem, kako so barve videti različne, če jih gledaš pri dnevni svetlobi ali pod lučjo. Groza. Za nameček Urška hiti v Ljubljano in ni dovolj časa, da bi se v miru lahko odločila. Pa itak je že skoraj mrak, tak da … Obstaja tudi neka spletna aplikacija, kjer lahko izbiraš med tremi ali štirimi modeli hišk in jih potem barvaš z barvami iz lestvice, pa spet izgleda vse drugače od predstave, ki si jo dobil med listanjem vzorcev. Urška se je domov vrnila malo pred deseto uro zvečer. Nekaj minutk bo treba še vzdržati, preden me zagrabi spanec, pa da zadevo dorečemo. Izbrala sva tri barve. Dve za stene, eno za napušč. Nisva pa prepričana, da nama bo izbor potem, ko bodo barve dejansko na stenah, tudi najbolj všečen. Treba se je pustiti presenetiti in upati na najbolje. 
Torej, barve za fasado so določene, let the show begin!
P.S. Ugane kdo tri izbrane barve?
November 11th, 2010
Včeraj so krovci končali s postavitvijo rušta, čez streho razgrnili folijo in pripravili vse, da lahko danes nadaljujejo z montažo žlebov, odkapne pločenive, žlote, slemenskega nosilca itd., in morda bo popoldan na streho že položen prvi strešnik. Strešnike naj bi pripeljali čez kakšno uro, dve. Med tem sta zidarja porušila drugi dimnik, prvega pa podaljšala. Končala sta s podzidavo strehe na dveh koncih, drugje si bomo morali omisliti kakšen montažni sistem.
Kot je v navadi, je gazda (moja malenkost, seveda) moral poiskati smrečico in jo pritrditi na špic ostrešja. Po smrečico sem se povzpel na vrh tovarniškega nasipa, kjer rastejo najlepše smrečice in borovci. Do vznožja nasipa se je bilo potrebno prebiti skozi 2m visoko goščavo, ruško džunglo. Ob tej priložnosti smo zvrnili vsak ene borovničke in si zaželeli, da bi streha služila mnogo, mnogo let.
October 22nd, 2010
Žal so se napovedi vremenarjev uresničile. Upam, da se bodo tudi tiste od krovcev, ki pravijo, da bo naša trenutna kritina naliv vzdržala.
October 20th, 2010
Saj ne vem .. ali naj jočem ali le nemo zrem – v prazno .. tja, kjer je nekoč bila streha .. ali v nebo, ki se kislo drži in grozi, da bo še ono zajokalo?
Posodobljeno (še isti dopoldan):
October 19th, 2010
Zadeva je sledeča, mogoče že znana. Peč na olje mečemo ven, kotel na drva ostane. Dodali mu bomo zalogovnik, da bosta izkoristek in poraba toplote optimalna. Je to pametna odločitev? Ne vem. Le občutek je boljši, ker si je drva lažje in ceneje priskrbeti kot olje in so ti. obnovljiv vir energije – če kdo to v zadostni meri verjame. Olje je komot, ne bi bilo potrebne večje dodatne investicije, bi pa bilo potrebno vsako leto nabaviti zadostno količino tega goriva, ga skladiščiti v hiši ali v za to posebej namenjenem in primernem prostoru tik ob hiši, itd. Drva bi seveda kljub temu kurili dokler bi jih imeli, a nam brez zalogovnika dajo preveč toplote naenkrat, kljub moderni regulaciji. Nekaj o tem povejo tudi cene: solarni komplet z biomaso / solarni komplet z oljem.
Drv se je in se bo nabralo še kar nekaj, a nič pametnega: smreka, bor, deske, odpad. Zato smo nabavili 10m bukovih. Treba jih bo še malo sušiti, a da jih nebi najprej zlagali in rezali šele potem, ko jih bomo spravljali v drvarnico, sem se odločil, da jih zrežem že zdaj. Najprej sem si skupaj zbil eno kozo, potem pa zakurblal motorko. Naslednji dan je z rezanjem nadaljeval Urškin oče in pri tem ferderbal motorko. Včeraj se je motorka vrnila popravljena z novo verigo in hej! gremo veselo na delo.
Po službi hitro skočim v delovna oblačila, vzamem motorko, benzin, olje, orodje za napenjanje verige (ključ in šraufnciger), potem pa še malo žebljev, vijačno mašinco, lesne šraufe in najprej iz koze naredim eno obično stojalo, v katero si lahko naložim tudi do deset cepanc hkrati. Zakurblam in vjuuuuuuu, delo se začne. Motorka reže ko zmešana. Nekje v dveh urah z dobrim tankom benzina zrežem vsa preostala drva. Ja, tak je, ko se Tine razpizdi. Heca ni.
Zdaj pa zlagat, madonca!
P.S. Tista uta zadaj se tudi že vsa maje od strahu, da jo damo v drva. A dokler nimamo nove drvarnice, je s takimi forami ne smemo strašiti.
October 15th, 2010
Še malo in bo dva tedna od kar so zidarji zaključili s prvo zidarsko fazo. Prizidek je zgrajen, nad njim je vlita betonska plošča, na tej plošči pa nekaj zidakov zazidanih v špic, ki bo zapiral ostrešje iz J strani. In kaj oz. koga čakamo?
Krovca. Prva zares obetajoča napoved ali z drugimi besedami, dogovor z vodjo gradbincev, je bila, da se v ponedeljek ali v torek odkrije del strehe in potem gradbinci lahko postavijo opaž in zbetonirajo venec, kjer je to planirano. Ponedeljek – nič. Torek – nič. Danes najprej pokličem vodjo gradbincev in vprašam, če on ve, zakaj krovca še ni bilo. Pravi, da tudi on čaka. Ta teden je super vreme, vprašanje, kakšno bo naslednji teden, ko bi se moral začeti postavljati novi rušt. Potem kličem krovca. Pravi, da pridejo še danes (ura je 15:00). Vmes pride fasader, da se dogovoriva za posel. Seveda se nam enako mudi s fasado. Ne bi radi, da nas zima prehiti. Tip malo skomiga. Lahko bi začeli takoj, pa je treba počakati vsaj na rušt. Obljubim mu teden in pol čakanja, potem pa akcija. Ura je pol pet, krovca še ni.
Ok. Če streha na mestih, kjer pride venec ne bo odkrita in napušč porezan, jutri ne morejo začeti delati venca. Pomeni, da se vse prestavi na naslednji teden. Vzamem nekaj orodja in se spravim na streho. Do mraka, ko še komaj vidim kje stopam, odkrijem streho. Upam, da bodo špere porezali gradbinci. Večji in težji del sem opravil in moralo bi zadostovati za jutri. Poiščem telefon in ugotovim, da imam klic krovca. “Ne morem verjeti”. Kličem nazaj, nedosegljiv. Čez eno uro ga dobim na telefon, zmeniva se, da pride zjutraj in prečekira situacijo.
Že včeraj sem vodo-centralno-inštalaterja prestavil za en teden. Peč na olje z gorilnikom in bojler so že prodani in kupec enako nestrpno čaka, da zadevo odmontiramo. V kotlovnico pride 750 literski zalogovnik, ki bo naš centralni vir ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Grela ga bo peč na drva in trije ploskovni solarni kolektorji.
V nedeljo zjutraj sva z Goranom zmetala dobrih 10m bukovih cepancev na tovornjak, ki nam jih je potem v ponedeljek pripeljal domov iz Lovrenca na Pohorju. Nekaj sem jih razrezal in zložil že jaz, nekaj jih je včeraj zrezal Urškin ata. Žal se je pokvarila motorka in jo je moral dati na popravilo. Tudi Urška je zlagala drva. Uff, nekje polovico jih je treba še zrezati in zložiti. To bi nam moralo zadostovati za zimo. Osrednjo drvarnico polnimo z odpadom, ki ga skušam sproti žagati. Še več ga bo, ko pade stari rušt. A to je mehki les, ki hitro zgori. No, les je les, da le gori. V peči, seveda.
Skratka, plan sledi:
14.-15.10. betonski venec
18.-23.10.+ streha
25.-??. – kotlovnica
25.-??. – napušč
1.-8.11. – okna + fasada
Nekje vmes še moram napeljati el. inštalacije vključno s štemanjem, vrtanjem, gipsanjem, .. Potem zvarim hidroizolacijo, položimo izolacijo za pod estrih, napeljemo cevi za talno gretje in izvedemo priklop, naredimo estrih, omete, predremo steno na dveh mestih in .. smo pripravljeni na pomlad, ko bo sledilo polaganje končnih podov, pleskarska dela, montaža notranjih vrat, nabava pohištva ipd .. Bomo zmogli? Bomo? MORAMO!!!
October 13th, 2010
In tako je bilo, da so prišli trije zidarji, zmešali malo peska in malte ter začeli zlagati zidake ..
September 28th, 2010
Še enkrat se dokazuje dejstvo, da pri gradnji teorija ni enaka praksi. In da stvari, na prvi pogled enostavne, to največkrat niso. Ampak, vse storjeno, na koncu narejeno, kakorkoli že, sigurno pa v dobri veri. Če s tem, ko se takšnih stvari lotiš sam kaj prišparaš, pa je lahko stvar večne diskusije. Torej ..
Ideja: Pred izvedbo fasade bi izvedli ti. sanacijo horizontalne hidroizolacije zidov, da ne bi imeli več težav s kapilarno vlago, posledično večjo vlažnostjo prostorov in povečano možnostjo pojava plesni kljub temu, da bi že s samo fasado morali rešiti pojav kondenza.
Teorija: Če po netu prebrskaš ugotoviš, da je takšnih sanacij več vrst, od manj do bolj dramatičnih izvedb z manjšim ali večjim uspehom. Skupno jim je le to, da nič od tega ni poceni. Z razlogom ali brez? Kaj pa vem..
Izbral sem tisto, manj dramatično, verjetno “najcenejšo” in takšno, ki bi jo lahko izvedel sam. To je neke vrste impregnacija zida s posebno tekočino, ki se vliva v luknje izvrtane v zid, približno 15cm narazen v dveh vrstah. Po navodilih sodeč, bi moral tekočino aplicirati skozi cevko s priključenim lijakom, pri čemer se cev v vrtino namesti s hitrovezečo malto. Približno tako bi to moralo izgledati:
vir: www.injektiranje.si
Ok. Gremo na bistvo. Praksa (s še malo teorije):
V soboto zjutraj sem se najprej šel smetarja. Po Rušah sem se vozil v naši mali rdeči škatlici (AX) in obračal smetnjake z rumenim pokrovom, na katerih piše PET plastenke in pločevinke. Ja, v enem se res bile samo pločevinke (zelene z rogovi) in ta je edini bil napolnjen do vrha. Drugi so komaj imeli pokrito dno. V vsakem je zaradi dežja bilo še precej vode pomešane s vso mogočo svinjarijo iz plastenk (vino, barva, sokovi, kis, cola, ..). Pri praznjenju enega izmed njih mi je ena mimoidoča gospa dala namig: “Tam spodaj imate še enega, je navadno poln.” “Ne, hvala gospa, sem ga že obrnil, je bil skoraj prazen.”, sem se prijazno zahvalil. V treh rundah sem domov pripeljal kakšnih 80 plastenk. Izračunal sem, da bi jih potreboval 133. Malo? Veliko? OGROMNO!! Ok, plastenke so doma. Kaj pa zdaj? Cev? Spet gremo računat: 133 plastenk, za vsako bi rabil kakšnih 40cm cevi, to je 53m cevi x 2 vrsti = 106m cevi. 1m cevi od 1 – 2 EUR, govorimo o krepko več kot 100 EUR samo za cevi. Dalje. Cev je treba namontirati na plastenko tako, da tesni. Prav tako v luknjo tako, da tesni. To naredimo s posebno hitrovezečo malto. Kolko malte? Nimam pojma. Za začetek sem je domov pripeljal 5kg. Pa spet malo matematike: 20m zidu, 15cm razmak med luknjami v eni vrsti = 132 lukenj x 2 vrsti = 264 lukenj. Ups. Sem se vsekal pri številu plastenk. Teh bi naj bilo toliko kot lukenj? 264??? Pa vsako luknjo zamaltat? Jao, jao .. Hja, kaj pa zdaj? Prejšnji dan sem kupil 28mm sveder (se vidi na sliki spodaj), naš mojster Boris, pa mi je posodil mašin (tudi na sliki). Pravi, da je to že delal z nekim kolegom nekoč, in so res začeli s plastenkami ga srat, potem so pa kar na lijak dalje vlivali. Super. Če so oni na lijak, zakaj ne bi še jaz. Gremo vrtat! Najprej z manjšim svedrom, šele nato z “Berto”. Zid je debel 21,5 cm. Luknja mora biti globoka toliko, da do konca zidu ostane še 5 cm. Spet matematika. Vrta se pod kotom 30-40%. 21,5 – 5 cm = 16,5 cm horizontalna stranica. Pomagam si s tem. Torej, od 19 – 21 cm globine. Na svedru s z lepilnim trakom označim 20cm. Pri tem seveda (pozabim) ne upoštevam, da je s vsake strani kakšnih 2cm ometa. Bi moral notranji omet odšteti, da ne bi slučajno vrtal čisto do ometa? Potem bi to bilo 21,5-2 = 19,5 debeline zidu, pri 30° kotu vrtanja = 17cm. Tega nisem upošteval in seveda, ni šlo čisto brez posledic.
Najprej navrtam ta daljši zid. Vrtam večji del deževne sobote. Ko se prične mračiti sem pripravljen na prvi poskus zalivanja vrtin. Prva, ok. Druga, ok. Zadeva se vpije, kot bi jo nalival v spužvo, dokler po kakšnih 5 vrtinah ne ugotovim, da bolj kot nalivam, manj je not. “Tine!”, se dere Urška iz dnevne sobe. Slišim jo “čudno” bolje, kot navadno, pa so vsa okna zaprta. “V dnevni je vse mokro!” Opa! Kaj pa zdaj? Posvetim v eno izmed lukenj iz katere prihaja glas in stvar postane jasna. Končam, grem v dnevno in kot da bi reševal komu nogo izpod omare, polno omaro uspem premakniti približno pol metra ali malo več od zidu. Hmmm… Na dveh mestih je odpadel omet in z ometom še malo opeke. Zlezem za omaro, sproti čistim pajčevino in prah in preučim situacijo. Saj ni čudno. Zid je od znotraj črn. Še dobro, da je odpadel, bomo vsaj svežo malto ruknili gor.
Tudi v nedeljo sem vrtal. Podobno kot v dnevni sobi, se je zgodilo še v spalnici, čeprav sem pazil, da sem vrtal manj kot 18cm globoko. In še dobro, da nisem prevrtal cevi za ogrevanje (upam). Popoldan je bilo izvrtanih vseh 260 lukenj (ocenjeno). Porabil sem skoraj 3 – 10l kanistre KEMASOLa, samo za V steno. Pet jih še imam na zalogi, bo potrebno dokupiti. Danes popoldan pride zidar, da najprej poflikava steno od znotraj. Potem šele pride na vrsto zalivanje. Odprtine morajo potem biti odprte še 30-60 dni, nakar se jih zalije s posebnim cementnim kitom. To steno tudi dodatno utrdi.
September 20th, 2010
Previous Posts
