Posts filed under 'Kar tako'
Ker se že drugi dan po požaru v neposredni bližini pogorišča, kjer smo pač doma, vije sivo-bel oblak dima in ob tem še precej zavdarja, nas je začelo vse bolj skrbeti, koliko je ta dim nevaren za naša zdravja. Če pa pomislim še o drugih nastalih dejavnikih po samem požaru in potem še gašenju požara, pa me lahko skrbi še veliko več: kotaminacija tal, podtalnice, tudi meteronih vod, ki se izlivajo skoraj dobesedno na naše dvorišče. Na srečo (še) ne gojimo svojih vrtnin in ne jemo regrata, ki že od nekdaj na nekaterih področjih v bližini bivše TDR dosega rekordne velikosti. Kar zraste, zraste iz zemlje in tega, kar je v njej oz. zdaj lahko rečem tudi, kar pade na njo. Torej?
Dim
(vir: 24ur.com)
Da bi dobil več informacij, sem že včeraj poklical št. 112 (center za obveščanje), kjer so mi povedali, da so o požaru obvestili vse pristojne službe (ja, ta izraz največkrat slišiš, pomeni pa en drek), da je to njihova naloga, za ostalo pa niso pristojni. Ok. Ampak k nam ni prispela še nobena informacija o tem ali smo ogroženi, ali se je bolje umakniti ali pa so skrbi morda odveč. Niti v času, ko je najbolj gorelo in smo samo čakali, kdaj kakšna iskra pade na katero od naših stavb, ni bilo nikogar, ki bi nadziral razvoj / širitev ognja iz naše perspektive. Zdaj, ko smo občasno (pač odvisno od tega kako zapiha veter) oviti v oblak dima, pa tudi ni nikogar blizu. Lahko bi vsaj župan izkazal kakšno osebno zaskrbljenost za svoj kraj in someščane, še posebej zato, ker nas stanovalce tudi osebno pozna, oz. ima celo kakšno od naših telefonskih številk. Nič od tega. Danes me je Urška poklicala že pošteno razkurjena in me prosila, da ji priskrbim kakšno telefonsko številko, kamor bi lahko poklicala in zahtevala, da nam nekdo da željene informacije. Spet sem pobrskal po netu in se ustavil na strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (“zaščito” – logično, a ne?), kjer meddrugim piše:
Sile za zaščito, reševanje in pomoč organizirajo lokalne skupnosti, država ter določene gospodarske družbe. Lokalne skupnosti in država organizirajo svoje sile glede na ogroženost njihovega območja, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije pa glede na tveganje v dejavnosti, ki jo opravljajo.
Izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah so:
- enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij;
- gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije;
- enote, službe in organi Civilne zaščite;
- Policija;
- Slovenska vojska.
Med gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizaciji najdem tole, kjer piše: “V primeru izrednega dogodka, ne glede na njegov vzrok (nesreča, namensko dejanje), lahko strokovnjaki ELME na zahtevo upravnih in drugih organov Slovenije na osnovi izvedenih meritev in analiz pripravijo priporočila za zavarovanje onesnaženega okolja, zaščito ogroženega prebivalstva in okolja, zmanjšanje nastale škode in preprečitev nove ter postopke za sanacijo kontaminiranega okolja.”
Nič. Bom kar poklical Upravo za zaščito in reševanje, OE Maribor. Na telefon dobim pristojno osebo, ki mi pove, da brez neposrednega pooblastila Ministrstva za okolje ne more na tak način dajati nobenih informacij in da je za to pristojen poveljnik civilne zaščite v Rušah. Ta naj bi bil prva oseba, na katero se obrniti. Pokličem na Občino Ruše in povprašam za to osebo. “Žal je trenutno na dopustu.”, dobim odgovor. “Kdo pa ga nadomešča oz. opravlja njegove naloge v primeru njegove odsotnosti, predvsem pa v aktualnem primeru v vezi s požarom?”, vprašam. “Mmmmm.. Počakajte.. (vmes slišim, kako se dvomljivo sprašujejo kdo bi lahko bil pravi) Pokličite gospoda J. na režijski obrat.”, dobim odgovor. A nima vodja režijskega obrata druge zadolžitve kot poveljnik civilne zaščite, se vprašam? Vseeno pokličem g. J, sicer mojega sosošolca iz OŠ s katerim se še vedno dobro poznava. Razloži mi, da so za te zadeve pristojni INŠPEKTORATI (za okolje, za varovanje zdravja, itd…). Konkretno bi bil v vezi z našo glavno zaskrbljenostjo pristojen Inšpektorat za okolje, kjer bi za naše območje naj bila imenovana neka gospa iz Dravograda, nje se pa ne da dobiti na telefon. “Lahko ti dam številko in jo skušaš poklicati, a ti povem, da jo mi kličemo že ves dopoldan in se ne oglasi na telefon.”, mi pove.
Ok. Dovolj mi je raziskovalnega dela. Morda je primerneje, da ga namesto mene in temeljitelje opravi nekdo, ki bo o tem seznanil širšo javnost, saj bi nam državljanom moralo vendar biti jasno, na koga se obrniti v teh primerih, kot nam je jasno, da pokličemo številko 112 ali 113 kadar smo tako ali drugače ogroženi. Sploh pa mora biti na strani nekoga odgovornost, da v primeru takšnih nesreč neposredno ali posredno ogrožene ljudi seznani z nevarnostmi in da napotke, kako ukrepati. A očitno ni tako.
Morda bi potrebovali kakšnega uglednega odvetnika in bi začeli iskati odgovorne?
June 16th, 2009
Včerajšnji večer, še pred polnočjo, je v neposredni bližini naše hiše izbruhnil požar. Požar se je razplamtel na območju bivše Tovarne Dušika Ruše, le metre proč od ograje nad nasipom, pod katerim pa leži naša majhna stanovanjska soseska. Morda o bližini in jakosti požara pove dejstvo, da sem pri izstopu iz hiše na teraso na obrazu lahko jasno čutil toploto, ki jo je seval ogenj.
Območje požara
puščici kažeta na streho ute, polne drv in pokrite z bitumensko lepenko
(slikano iz strehe naše hiše)
Jenny je očitno prestrašilo nekaj večjih eksplozij, ki so se sprožile ob požaru in zaradi katerih se je ogenj morda tako hitro razširil. Jenny se je izmaknila oviri, ki jo postavimo, da ponoči ne hodi po celem stanovanju in prišla do spalnice, kjer smo že vsi spali. Tam je prebudila Urško, Urška nato mene. Sara in Urban se nista prebudila. Urška pove, da v tovarni gori in da se sliši “glasno pokanje”. Da so sosedje že na ulici in da je požar zelo blizu nas. Navlečem hlače in grem opazovati. Plameni segajo do višine vodnega stolpa, vije se gost oblak dima. Sosedje znajo povedati, da je na tem območju skladišče odpadnih gum in da so tam že imeli težave z dimom. Nikjer pa ni slišati gasilskih siren. Ne morem verjeti! Tak ogenj, pa nikjer gasilcev. Ko smo jih poklicali so povedali, da so že obveščeni in na poti. Strah me je bilo za vse lesene ute okoli naših hiš, ki so meddrugim pokrite tudi z bitumensko lepenko. Kakšen večji kos žareče saje bi prav lahko zanetil požar tudi na kateri od njih. Sreča je bila, da večer ni bil vetroven in so saje po večini švigale le neposredno nad ognjem.
Požar
(desno od plamenov je hala z modro streho, ki je na prvi sliki skrajno desno)
Ko so gasilci pričeli z gašenjem požara in se je ta čez kakšne pol ure začel polegati, sva se z Urško vrnila v posteljo. Zjutraj se je še vedno vil gost dim iz tovarne in ozračje je smrdelo po zažgani gumi. Prvič je bilo, da me je ob takšnem dogodku zaskrbelo za lastno imetje.
Več o tem: 24ur.com
June 15th, 2009
Občasno je mogoče kje zaslediti novico, da je nek določen izdelek odpoklican iz prodaje, ker je bil označen kot nevaren ali zdravju škodljiv. Ali je to dovolj, da smo pri nakupih zato previdnejši? Mogoče. Itak takšnih izdelkov ni prav veliko. To drži? Ne, nikakor! Danes sem po naključnem obisku portala ZPS ugotovil, da je samo v prvi polovici tega leta bilo iz prodaje umaknjenih že 38 izdelkov! Dobro, potem pa ne bomo kupovali kar tako in raje kupujemo sicer malo dražje in zaupanja vredne blagovne znamke – po domače, kupujmo “firmo”. Nope! Na tem seznamu se najde kar nekaj izdelkov znanih proizvajalcev:
No, prav. Pa teh izdelkov itak ne kupujemo vsak dan. Mogoče pogosteje kupujemo otroške stvari: igrače, oblačila, pripomočke .. Tukaj smo starši še posebej previdni in občutljivi na kakšne pomanjkljivosti. Seveda, če smo z njimi seznanjeni, saj se velikokrat premalo potrudimo, da bi jih sami odkrili. Redno preverjanje že omenjenega seznama bi nam potem prišlo velikokrat prav. Npr:
Dovolj razlogov za resnejši premislek? Vprašam se, kaj vse prihaja na naše trge in koliko artiklov se izogne kontroli. Kljub temu je še sreča, da takšno kontrolo nekdo izvaja in da so podatki na voljo. Žal nas težko dosežejo, zato se moramo sami bolj potruditi in jih poiskati. Predvsem pa biti veliko previdnejši kadar nakupujemo – zase ali za svoje otroke.
June 9th, 2009
Včeraj sva z Darjo, ajn bishjen mlajšo sestrico, četala na netu. Pogovor je tekel o policaju, ki ji je napisal za 250 EUR kazni (prehitra vožnja v naselju), kar je več kot je vreden njen AX. Seveda ni manjkalo kritik, ostrih besed, tudi kakšna kletvica je padla .. Očitno pa je ta policaj hotel pri Darji narediti generalko in je želel preveriti vse, kar se pač preveriti da. Darja kot Darja je k vsemu imela kaj pripomniti .. tudi policaju v obraz.
Ko je policaj zahteval, da meddrugim pokaže še vso obvezno opremo v avtu, je Darja pokazala: najprej prvo pomoč, potem rezervne žarnice, pa varnostni jopič, trikotnik, verjetno še kleme za vžig in ker je v prtljažniku imela še eno rostfrajasto posodico iz katere Jenny pije vodo, je pokazala policaju še to.
“Kaj pa je ta posodica?”, jo vpraša policaj.
In Darja, razp**** kot je že bla, odgovori: “To imam za kozlat, kadar sem pijana.”
June 5th, 2009
Če boste vanjo investirali med 60 in 120 EUR je to enako, kot če vas doleti kazen za uporabo mobilnega telefona v avtomobilu. Kot je mene danes. Grrrr….
In če si takšne naprave še nisem zrihtal, si je tudi zdaj ne bom. Ker sem 60 EUR že zapravil. Še enkrat grrrrrrrr….
June 1st, 2009
Spet ena “mamina”. Ja, mama, ti si faca! 
Včasih že zanalašč kaj povem, samo zato, ker vem, da bo padla kakšna pripomba.
Kot sem menda že pisal, so v Cici delavnicah hoteli organizirati izlet z otroci v ljubljanski ZOO. Vse vredu in prav, a je veliko staršev kmalu ugotovilo, da bi za naše predšolske malčke tak izlet bil prenaporen: vlak, vlak, avtobus, avtobus, zoo, ljubljana center, vlak, vlak. Zato so začeli izlet odpovedovat in kazalo je, da iz te moke ne bo kruha. Narobe je bilo le to, da so se vzgojiteljice o tem pogovarjale z otroci in naša Sara je bila ful navdušena, da bo šla v ZOO in še bolj, da se bo peljala z vlakom. Pa smo si rekli, zakaj pa ne bi sami naredili izlet z vlakom v Zoo. No, in smo ga. Nekaj dni prej se tako pogovarjam z mamo:
“V soboto bomo verjetno šli v živalski vrt, v Ljubljano.”
“Ja? Kako to?”
“Ja, tak. Z vlakom. Sara si ful želi, pa z delavnicami zdaj ne grejo.”
“Pa ni to drago?” <- takšno vprašanje sem že pričakoval 
“Niti ne. Približno toliko, kot če bi šli z avtom.”
“Saj ste pa že lani bili v živalskem vrtu!”
.. a? pardon me? aha. torej, smo že bili in Sara ji videla živali in to je to. Bemtiš. Ni mi jasno, zakaj eni kupujejo letne karte za ZOO?
V začetku novega tedna, ko je prav lep izlet že bil za nami in z njim tudi kakšna nova izkušnja (božanje kače, opazovanje tarantele čisto od blizu), spet sediva z mamo in spet prideva na ZOO:
“In? Ste se imeli fajn?”
“Ja. Fino je blo. Malo naporno in dobro, da niso šli z delavnicami, ker tisto bi bilo še nekajkrat bolj naporno.”
“In koliko vas je to stalo?”
“32 EUR vlak za naju z Urško v obe smeri plus 5 EUR za kartico z družinksim popustom 40% za eno leto, plus 2 x 6 EUR vstopnina.”
“Kaj pa hrana? Sigurno ste šli še kam na kosilo.”
“NE. SMO IMELI SENDVIČE IN SOKE ZRAVEN!”
He, he, he..
No, danes na malici pa se pogovarjava o praznovanju Sarinega in Urbanovega rojstnega dne:
“Kaj ste dali delati vabila za rojstni dan?”
“Ja.”
“To je tudi drago, ne?”
“PA KAJ JE ZA TEBE VSE TAK DRAGO?? SEVEDA JE DRAGO! VSE JE DRAGO! NIČ NI ZASTONJ!”, se že skoraj malo razpizdim.
“No, in kolko to stane?”
“2 EUR!”
“Saj to potem res ni tako drago.”
“Ne, ker sva vabila naredila sama in sva jih poslala izdelati kot fotografije. 0,12 EUR / kom. Aja še poštnino prištej.”
In če se že menimo kaj je drago.. Naša mama bi to morala veliko bolje vedeti od nas. Jaz bi pa drugič raje slišal: “Ja super, da ste šli v živalski vrt. Samo da so otroci uživali!”. Na denar pa se pri takih rečeh raje ……
May 29th, 2009
Po dveh letih in pol je čas za zamenjavo (v službi, se ve).
April 8th, 2009
Po nekem danem naključju danes med brskanjem po spletnih straneh naletim na izjemno novico, ki jo je objavila neka nemška neodvisna organizacija za raziskave na področju uporabe interneta. Ne vem, ali naj bi to zame bila pozitivna, morda celo vzpodbudna novica, ali pa bi jo moral vzeti kot resni razmislek o tem, kakšna je populacija ljudi, ki bere ta blog. Raziskava, ki jo v tem prispevku omenjajo, je namreč blog “Doživljanje starševstva” uvrstila na 4. mesto po popularnosti (na to kaže tudi obsik) v kategoriji starševskih blogov, kar je zame bilo izjemno presenečenje, sploh, ker o tem sam nisem bil obveščen. Ocenjevanih je bilo kar 4672 blogov iz JV in srednje Evrope!! Kriterij ocenjevanja so bili zadetki domačih in tujih spletnih iskalnikov (google, lycos, yahoo, altavista, najdi.si, ..), ki so po ključnih besedah izbrane kategorije vodili na določen blog.
Temu dejstvu bi lahko pripisal tudi vse pogostejše težave pri nalaganju strani, kar je gotovo vsak od vas, ki redno berete ta blog, že doživel. Dobro moram razmisliti o tem, kako lahko to vpliva na moje pisanje v prihodnosti ali celo na obstoj bloga. Vas, ki me redno spremljate, bom o tem gotovo še obvestil.
April 1st, 2009
Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno, v vzhodni in osrednji Sloveniji se bodo pojavljale snežne plohe. Ponoči bo na Primorskem zapihala zmerna burja.
Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 6, na Primorskem do 11 stopinj C. (arso)
Kaj še bomo letos doživeli? Zadnjič je pri -5°C deževalo, a zdaj bo pa pri +6 snežilo? No, dejansko je okoli 1°C. Je pa treba paziti, da ti kakšna snežinka betice ne razbije.
Toliko ga je napadlo v pičle pol ure
BTW: To vreme mi nič kaj ne ustreza. 
February 24th, 2009
Po pol ure čakanja na mrazu pred vhodom za gledalce, so nas verjetno že iz milosti spustili na dve tribuni v studiu. Zrnec in Bizovičar sta pred tem že posnela nekaj kadrov s skupino Zabranjeno pušenje (v resnici pušijo vsi). Verjetno je zanju nedelja dooooolg delovni dan, kar se je poznalo z naraščanjem nervoze premosorazmerno s trajanjem snemanja.
Za naju je to bila zanimiva, prijetna in zabavna izkušnja hkrati, a sva bila na koncu oba istega mnenja: še enkrat se ne bi odločila za ogled oddaje v studiu. Stvari se večkrat ponavljajo, izrečenih je nemalo sočnih besed, v pričo gledalcev tu in tam kdo pokasira kakšno ostro, je pa smešno tudi to, kako nerodno se nekaterih stvari lotevajo.
Za vse tiste, ki ste v pričakovanju oddaje, ki bo na sporedu 15. marca, pa namig: če ste moški, se udobno zleknite in odpirte pivo, žena pa naj zlika kupček ali dva perila.
February 23rd, 2009
Next Posts
Previous Posts
