Posts filed under 'O dojenju'
Ponoči je Urški vročina padala do 37.2°C. Zato sva se odločila, da zdravnika še ne bova takoj obiskala, razen če oteklina v naslednjih dveh dneh ne bo začela izginjati, ali v primeru, da temperatura ponovno prične rasti. Sedaj je ura 16:13 in pred nekaj minutami sem se z Urško pogovarjal po telefonu. Vročina je že narasla na 37°8. Pri 38° oddrvimo k zdravniku.
Anonimni obiskovalec bloga je dejal, da bi v primeru takšnih težav razmislil o smislu nadaljevanja z dojenjem, saj če mati trpi takšne bolečine med dojenjem, to tudi za otroka ni primerno.
V praksi zadeve zahtevajo veliko več presoje. Zamašen vod se pozdravi z rednim izsesavanjem, otrok tu naredi največ. V tem času o prekinitvi dojenja ne moremo razmišljati. Ko težav ni, je dojenje prijetno in čustveno doživetje, tako za Urško, kot Saro. Tudi v tem času, ko je prisotna močna bolečina, je ta najhujša ob pristavitvi. Prenehanje dojenja pa tudi mora biti postopna, saj telo mora zmanjševati proizvodnjo mleka. Sicer pridemo do ponovnih težav, ko je mleka preveč. Torej, preden bi dojenje ukinili, bi ponovno ugotovili, kako škoda ga je ukiniti v danem trenutku…
Nova domneva, ki se nam je prodila je, da je do zastoja lahko prišlo zaradi lege pri dojenju. Urška je namreč zadnje tri dni pred nastopom težav govorila o tem, kako lepo ji je ponovno dojiti svojega otroka. Ker je menila, da Sara bolj uživa ko leži, sta (ponovno) začeli dojiti leže. Po parih dneh – oteklina, vročina, .. Morda je teža dojke pritisnila na mlečni vod in povzročila oteklino.
Z diagnosticiranjem in zdravljenjem teh težav smo doslej imeli dve neprijetni izkušnji. Mogoče bi v bolnišnici lahko vzeli vzorec mleka in ugotovili zakaj je dojka vneta.
Marina nam je iz Nemčije poslala nekaj novih oblačil za Saro. Luštkano do amena! Pa eno veliko in eno malo flaškico za malo kasneje. Ja! Pa še eno igračo: majhna kačica z ropotuljico na repu. Hvala! 
August 2nd, 2006
Ponovno se želim zahvaliti vsem, ki prebirate ta blog in nas vzpodbujate pri premagovanju težav v tem začetniškem času. Nekateri vaši nasveti so izredno dragoceni, saj so plod vaše strokovne usposobljenosti, predanosti delu in več letne prakse. Hvala!
“Surfarka” nam je med drugim podala nekaj povezav, ki nam morebiti pridejo zelo prav in zagotovo še komu:
Kako ravnati ob vnetju dojke:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1329&t=1320
http://www.dojenje.net/vprasanja.htm#_6._NEGA_OB_1
IBLCE Slovenija
Skupina mednarodnih svetovalcev za pomoč pri dojenju
http://www2.arnes.si/~atekau/index.htm
August 1st, 2006
Včeraj je bil eden najmirnejših Sarnih dni z veliko dobre volje, gruljenja in smehljajev na njenem obrazku. Tudi Urška je rekla, da že nekaj dni uživa v dojenju, saj se ji je dojka skoraj popolnoma pozdravila in ob dojenju ni več čutila bolečin. Ponovno je začela dojiti leže, ker je menila, da Sara tako bolj uživa.
Danes ponoči me je nekaj prebudilo in pogledal sem na Urškino stran postelje. Pokrita je bila do nosa, najprej s koco, potem še z odejo. Trepetala je kot šiba na vodi. V roku ure in pol, od zadnjega dojenja, ko je v dojki ponovno začutila rahlo bolečino, ji je dojka zaotekla, pordela, začelo jo je boleti pod pazduho, dobila je 38.5°C vročine. Trudila se je, da bi tresenje umirila, a ji ni moglo uspeti. Potem se je Sara ponovno prebudila in jo je podojila. Ponoči je vzela 2 tabletki Lekadola in še enega zjutraj. Sedaj lahko ponovno poizkušamo, kaj bi pozdravilo oteklino. Verjetno ne bo zmogla še enkrat prestati vseh muk, ki jih je doživljala pri drugi ponovitvi mastitisa, ko je že skoraj obupala nad dojenjem. V takih trenutkih začne človek presojati o vstrajnosti pri dojenju glede na to, da je veliko zdravih otrok zalivančkov, katerih matere niso nikoli izkusile podobnih težav – bolečin.
Držim pesti, da se Urški stanje kmalu popravi in da bo Sara lahko deležna dojenja, dokler ji bo tako ugajalo.
August 1st, 2006
Že kmalu po Sarinem rojstvu je pri Urški kljub odličnemu Sarinemu sesanju prišlo do težav. Najprej boleče bradavice, potem pa oteklina dojke. Bolečine so bile takšne, da jih je Urška kasneje primerjala s popadki ali celo rekla, da jih presega. Prvi obisk v porodnišnični ambulanti je Urški prinesel antibiotike, sprej za povečanje pretoka mleka (oksitocinski sprej) in nasvet za črpanje mleka. Vse to je Urška počela, zaužila je vse antibiotike in težava je za kratek čas izginila. Ko se je ponovno pojavila po tednu in pol, je bila zadeva še hujša. Oteklina dojke je bila takšna, da se pumpica za sesanje mleka zaradi trde in nepravilne oblike dojke ni dovolj tesno prilegala koži, da bi se pri sesanju ustvaril vakum. Sledil je drugi obisk v porodnišnici. Novi antibiotiki, črpanje naj se nadaljuje, Sara pa je dobila poleg Daktarina, ki ga uporablja proti belim oblogam na jezičku, dobila še neke druge kapljice. Antibiotike pa bi Urška začela jemati, če po treh dneh ne bi bilo bolje. Ker se zadeva ni umirila, smo klicali na vse mogoče konce in kraje. Ne vem več kolikokrat v porodnišnico, kjer smo se posvetovali tako s sestrami, babicami, kot tudi zdravniki pediatri, klicali smo društvo Štorklja, kjer smo dobili brezplačno pomoč svetovalk pri dojenju, prebrali smo si vse mogoče, stvari preizkušali, težave pa so bile vedno večje in večje. Urška je bila tik pred tem, da z dojenjem preneha. Poleg otekle dojke in vročine 39 stopinj prve dni, jo je izredno bolela tudi bradavica, ki je postala ena velika rana. Urška je zato še enkrat poklicala v porodnišnico in po večkratnih prevezavah prišla do pediatrinje dr. Golobove. Ta jo je povprašala po rani na bradavici in po Urškinem opisu je prva posumila na glivično okužbo, katere posledica so težave, enake kot pri mastitisu. Svetovala je mazanje bradavice z gelom Daktarin, ki smo ga uporabljali že pri Sari. Ker antibiotiki pospešujejo nastajanje glivičnih vnetij, je dejala, da je jemanje antibiotikov bila slaba odločitev, vendar je Urška morala nadaljevati, sa je potrebno antibiotike jemati do konca. Po nasvetu dr. Golobove se je Urški stanje začelo izboljševati. Včeraj je vzela zadnji antibiotik in tudi bradavica odlično celi. Bolečina je vse manjša. Žalostno je, da takšne diagnoze ni mogel postaviti zdravnik v ambulanti, ki ga je Urška obiskala kar dva-krat in je rano celo videl. Res je, da je bil slovak, vprašanje kako (ne)izkušen. Očitno dovolj, da dela velike napake. Hvala dr. Golobovi, pa tudi drugemu osebju Mariborske porodnišnice, ki so bili pripravljeni poslušati naše težave in dajati nasvete. Po zaslugi premišljenega nasveta bo Urška še naprej dojila Sara, to pa bo gotovo prineslo dodatne koristi tako Urški kot Sari, kot jih ima dojenje.
Sara kaže obloge na svojem jezičku
July 10th, 2006
Next Posts
