Urškin kotiček

Pa sta ga dočakala. Sara drugič, Urban prvič. Sara zelo navdušena, polna pričakovanja. Pri Urbanu še prav ne vem. Kaj nas čaka oz. kaj čaka njega, bomo še videli. Ampak Sara je res ful veselila. Včeraj je bila še zadnjič v delavnicah, imela poslovilno zabavo, danes pa je srečna odkorakala v malo drugačno igralnico, kot jo je bila vajena iz delavnic.

Sem bila “določena”, da jaz pospremim Saro, Tine pa Urbana. Sem mislila, da bom kakšno uro ostala z njo, potem pa bi odšla in se po njo vrnila po kosilu oz. pred spanjem. Danes še kao nebi spala v vrtcu, od jutri naprej pa že, če bi tako želela. In kaj se je zgodilo, ko sva vstopili v igralnico?

S: “Mama, pojdi domov”.

U: “Malo bi še ostala,..mmmm…da vidim, kako se boš igrala”.

Vmes je šla malo k igračam, in v otroško kuhinjo in ko je dveh minutah slučajno prišla mimo stola, na katerem sem sedela mi reče:

S: “Mama, ti si še vedno tukaj? Če sem ti pa rekla, da pojdi domov”.

U: “Ja, Sara, saj bom šla…mmmmm… samo mamico od Lukca še počakam”, se izgovarjam in zavlačujem, da bi še malo lahko ostala.

V tistem trenutku prideta mamica in Luka in ker je Saro ravno takrat pot ponovno prineslo  mimo stola (ti šment), še enkrat reče:

S: “Mama, prosim pojdi domov. Sama bom tukaj in tukaj bom spala.

U: ” Aha, torej pridem po spanju po tebe?”

S: “Ja, adijo.”

U: “Adijo”.

In sem šla. Pa saj ne vem, a sem bila žalostna, ker je nisem še malo gledala, kako se igra ali vesela, ker je že tako samostojana in je želela ostat sama z družbo. Definitivno pa se zavedam, da je postala že prava mala baba.

Vmes sem še pokukala v igralnico od Urbana. S Tinetom sta pridno sedela za mizo in jedla zajtrk.

Bomo videli, kaj bo Tine povedal, ko se vrneta domov.

Jutri bom sama odpeljala oba v vrtec. Tine žal mora v službo. Najprej bom oddala Saro, nato pa bom z Urbanom do kosila. Imamo cel teden uvajanja. Kdaj bo prvič v vrtcu spal, še ne vem in tudi to ne, kdaj ga bom pustila samega. Vzgojiteljica pravi, da se bomo sproti dogovarjali.